JESENSKI JEDILNIK 2.del – PREHRANSKA PODPORA IN PREVENTIVA PRI ALZHEIMERJEVI BOLEZNI – KREPITEV MIKROBIOMA

Opomba: za ta okviren pregled so količine poljubne. V vsakem primeru je po načelih dobre prakse v dietetiki, potrebno individualno prilagajanje količin, glede na prehransko diagnozo.

Zajtrk

Sestavine:

– rženi ali ovseni kruh

– kisla smetana

– vložena paprika

– poper, drobnjak, rdeča paprika

Pijača:

– skodelica kave ali zelenega čaja (ob kavi ne pozabimo na min.kozarec vode)

Priprava:

Zmešamo kislo smetano in začimbe. Pripravljeni namaz namežemo na kruh in nanj položimo na rezine narezano vloženo papriko.

Malica:

Banana

Kosilo:

Polnjeni jajčevci – za 4 osebe

Sestavine:

– 2 velika jajčevca

– 1 čebula

– 1 rdeča paprika

– 1 na trakce narezan manjši file piščančjih prsi

– 2 jedilni žlici oljčnega olja

– 300 g kuhanega ješprenja

– češnjev paradižnik; lahko tudi navaden – po okusu

– mediteranska zelišča: bazilika, origano

– 2 stroka česna

– 3 jedilne žlice ajvarja

– 130 g ovčjega sira

– sol, poper

Priprava:

Jajčevca prerežamo, postrgamo sredico in notranjost natremo z nekaj soli. Tako pustimo stati približno 20 minut. Nato jih še 20 min pečemo v pečici na 170 °C.

Sesekljano čebulo, na kocke narezano papriko in na trakce narezan piščančji file popečemo na olju. Prilijemo nekaj vode, solimo, zavremo in pustimo vreti približno 5 minut. Nato dodamo že predhodno skuhan – kuhamo po navodilih – ješprenj, paradižnik, zelišča, česen, ajvar, sol in poper. Premešamo.

Mešanico porazdelimo po pečenih jajčevcih, položimo na pekač in obložimo z ovčjim sirom. Prelijemo z nekaj oljčnega olja in pečemo 20 minut na 170 °C.

Zraven lahko ponudimo še kos temnega kruha.

Paradižnikova solata:

Sestavine:

– paradižnik

– čebula

– oljčno olje

– jabolčni kis

– * sol

Priprava:

Paradižnik narežemo na poljubno velike kose, čebulo narežemo na rezine. Zmešamo v posodi z oljem in kisom, rahlo posolimo in postrežemo.

* namesto soli lahko uporabimo sojino omako.

Ob jedi lahko spijemo kozarec, 1dcl, rdečega vina in večji kozarec vode.

Malica 2

Jogurt z jabolki in orehi

Jabolko narežemo na kocke, prelijemo z jogurtom in dodamo orehe.

* v kolikor osebi, zaradi refluksa, ne ustrezajo orehi, jih lahko nadomesti s kakšnimi drugimi oreščki ali pa poljubnimi žitnimi kosmiči

Večerja

Cvetačna juha 1 lonec, cca. 4 osebe)

Sestavine:

– glava cvetače

– 1 čebula

– 1-2 stroka česna

– cca. pol skodelice ovsenih kosmičev

– 1 jedilna žlica ekstra deviškega oljčnega olja

– lovorov list

– sol, poper, majaron, šetraj

Priprava:

Na olju rahlo prepražimo čebulo in zalijemo z večjo količino vode. Solimo. Ko voda zavre, dodamo na cvete narezano cvetačo, česen in lovorov list. Kuhamo približno 15 min, oz.dovolj časa, da se cvetača zmehča. Proti koncu dodamo še majaron, šetraj in poper.

Kuhano odstavimo, dodamo ovsene kosmiče  in pustimo stati 5 minut, da se rahlo ohladi in da se kosmiči napojijo z vodo.

Zmešamo s paličnim mešalnikom in postrežemo.

Opomba: čez cel dan se priporoča vnos cca.8 kozarcev vode. Količina naj se razporedi čez ves dan.

 

JESENSKI JEDILNIK – PREHRANSKA PODPORA IN PREVENTIVA PRI ALZHEIMERJEVI BOLEZNI – KREPITEV MIKROBIOMA

Opomba: za ta okviren pregled so količine poljubne. V vsakem primeru je po načelih dobre prakse v dietetiki, potrebno individualno prilagajanje količin, glede na prehransko diagnozo.

Zajtrk

Sestavine:

– jogurt ali kefir

– jabolko

– pirini kosmiči

– rženi kruh

Pijača: čaj – nesladkan, črni ali zeleni; lahko tudi kava (brez mleka, črna).

Priprava:

Narežemo jabolko na poljubno velike kose, pustimo neolupljeno. Zmešamo jogurt oz. kefir, narezano jabolko in pirine kosmiče. Zraven pojemo kos rženega kruha.

Malica

Grozdje

Kosilo

Bučna juha  (1 lonec – cca. 4 osebe)

Sestavine :

– ekstra deviško oljčno olje – 1 jedilna žlica

– 1 čebula

–  ½ česna

–  ½ buče – odstranjena semena

– ½ majhnega lončka kisle smetane

–  ½ dcl belega vina

– sol, poper, posušen origano

Priprava:

Na olju rahlo popražimo čebulo in zalijemo z vodo. Solimo in počakamo, da zavre. Ko zavre, dodamo na kocke narezano bučo ter narezan česen. Pustimo, da vre približno 15 minut . Proti koncu dodamo še vino, poper po okusu ter posušen origano, prav tako po okusu.

Odstavimo z ognja, dodamo kislo smetano.

Nato vse skupaj pretlačimo s paličnim mešalnikom.

Glavna jed – Pečen krompir s popečenimi piščančjimi trakci

Sestavine:

– krompir

– korenje

– česen

– piščančja prsa

– čebula

– ekstra deviško oljčno olje

– laneno seme

– sol, poper, kurkuma, rožmarin

– vložena rdeča pesa

Priprava:

  1. Krompir narežemo na približno enako velike kocke, korenje narežemo na kolobarje, česen olupimo in stisnemo. V pekač damo oljčno olje – da pokrije dno, preko nasujemo česen, korenje in krompir; posolimo, popramo ter dodamo kurkumo in vejice rožmarina. Vse skupaj posujemo z lanenim semenom. Premešamo.

Položimo v pečico, ki je bila predhodno segreta na 180°C in pečemo približno 45 minut.

  1. Piščančja prsa narežemo fileje, jih posolimo in popopramo in popečemo na manjši količini oljčnega olja.

Kot solato ponudimo vloženo rdečo peso.

Ob kosilu prav tako popijemo kozarec rdečega vina in večji kozarec vode.

Malica 2

1 vrstica temne čokolade

Večerja

Sestavine:

– rženi kruh

– ovčji sir

– kisle kumarice

– zelene ali črne olive

Opomba: čez cel dan se priporoča vnos cca.8 kozarcev vode. Količina naj se razporedi čez ves dan.

 

KOMBUČA

Kombuča izvira iz območja daljnega vzhoda približno 2000 let nazaj in je bila poimenovana “eliksir nesmrtnosti in zdravja”. Je pijača, ki ima veliko zdravilnih lastnosti, saj pozitivno učinkuje na naše srce, možgane in predvsem na naše črevesje. V našem črevesju se namreč nahaja ogromno število različnih vrst mikroorganizmov (imenovanih mikrobiota), ki s svojo sestavo in delovanjem močno vplivajo na procese v našem telesu. Mikrobna kolonizacija črevesja igra ključno vlogo pri postnatalnem razvoju in zorenju imunskega, endokrinega in celo nevralnega sistema. Ti procesi so ključni dejavniki, ki podpirajo signalizacijo v centralnem živčnem sistemu oz.v možganih. Razumevanje delovanja črevesne mikrobiote je pomembno v povezavi z vnetji in presnovnimi boleznimi, ki so v neposredni povezavi s patogenezo Alzheimerjeve bolezni.

Kombuča jefermentirana pijača, ki jo uporabljamo kot funkcionalno in probiotično živilo. Vsebuje kulturo posebnih bakterij in kvasovk, ki v prisotnosti sladkorja pričnejo fermentirati čajno mešanico. Nastane veliko snovi z zdravilnim in poživljajočim učinkom. Običajno so prisotni različn sladkorji (glukoza, fruktoza, saharoza), organske kisline (ocetna, glukonska, citronska, mlečna, butirna, maleinska in oksalna kislina), etanol, encimi, vitamini B kompleksa, aminokisline, glicerol in polifenoli.

Priprava kombuče je zelo poceni, za njeno izdelavo pa potrebujete malo sestavin. Začetno simbiotično kulturo lahko naročite na internetu ali pa vam je delček lahko podari nekdo, ki se že ukvarja s tem.

Sestavine: 

-črni ali zeleni čaj

-sladkor (60-90 gramov na liter čaja)

-goba matica ali SCOBY (simbiotična kultura bakterij in kvasovk)

-steklenice

-gazoali papirnate brisačke

-gumice

Priprava: 

Zavrite vodo in ji dodajte sladkor ter kuhajte še nekaj minut, da se sladkor stopi. Dodajte čaj in pokrito pustite stati 10-20 minut. Nato čaj odcedite in ga pustite, da se ohladi na sobno temperaturo. Takrat čaj prelijte v stekleno posodo, v kateri bo potekala fermentacija ter dodajte gobo matico ali SCOBY. Priporočljivo je, da se gobe matice ne dotikate z umazanimi ali z milom umitimi rokami, saj se lahko okuži. Posodo pokrijte z gazo ali papirnato brisačo in zatesnite z gumico ter pustite stati na temperaturi približno 20°C. Po nekaj dneh (6-14) nastalo fermentirano pijačo prelijte v manjše steklenice in postavite na hladen in temen prostor.

 

 

 

Funkcionalna hrana

Funkcionalna živila so tista živila, ki imajo poleg zagotavljanja sitosti še nek dodaten pozitiven učinek na zdravje oziroma zmanjšujejo tveganje za razvoj bolezni [2] . Uživamo jih kot del vsakodnevne prehrane in morajo vsebovati tolikšno količino določenega  hranila, da ima ta pozitivni učinek, če ga uživamo v normalnih dnevnih količinah. Med funkcionalna živila ne sodijo prehranska dopolnila, nutracevtiki, hrana za specialne medicinske namene, ki jo uživamo pod nadzorom zdravnika. Nutracevtiki predstavljajo bioaktivni izvleček (ponavadi so to polifenoli), izoliran iz določenega živila in se ponavadi uporabljajo kot sestavina hrane za posebne medicinske namene, ne pa v okviru običajne prehrane. Nutracevtike lahko uporabljamo v preventivne namene ali pa za zdravljenje bolezni. Od funkcionalnih živil se razlikujejo v tem, da so ponavadi v obliki prehranskih dopolnil in ne v obliki živil [10] .

Funkionalno živilo je lahko: 1. naravno (nespremenjeno) živilo; 2. živilo, ki mu je bila določena komponenta odvzeta ali dodana; 3. živilo, pri katerem je bila količina določene sestavine ali večih sestavin spremenjena in je živilo tako bolj zdravju koristno [1].

Alzheimerjeva demenca (AD) je nevrodegenerativna bolezen, ki je zaradi starajočega se prebivalstva vse bolj v porastu. Na povečano tveganje za razvoj te bolezni vpliva tudi prehrana. Nezdrava prehrana, ki vsebuje pogosto uživanje velikih količin ogljikovih hidratov, procesiranih živil in sladkorja v telesu vzpodbuja proizvodnjo toksinov, ki povzročajo vnetje, tvorbo amiloidnih plakov v možganih in posledično upad kognitivne funkcije. Zato priporočajo omejeno uživanje procesiranih sirov, predelanega mesa (slanine, dimljenega mesa, šunke), piva (zaradi vsebnosti nitritov), rafiniranih izdelkov (biskviti iz bele moke, bel riž, bel kruh), sladkorja, pokovke iz mikrovalovne pečice (zaradi vsebnosti diacetila, ki naj bi vplival na formacijo amiloidnih plakov) [5,6,7] .

Po drugi strani pa zdrav način prehranjevanja vpliva na zmanjšano tveganje za razvoj AD. Ker zdravila za AD ni, raziskujejo tudi potencialen vpliv določenih hranilnih snovi oz. živil, ki bi lahko v zgodnji fazi pomagale pri zdravljenju te bolezni [3] . Poznanih je kar nekaj živil in hranilnih snovi, ki naj bi zmanjševala tveganje za razvoj AD, zato jih je priporočeno uživati čim bolj pogosto. Ta živila so zeleno listna zelenjava (špinača, zelje, brokoli …), ribe in ostala živila, bogata z omega 3 (n-3) maščobnimi kislinami: losos, tuna, sardelice, lanena semena, stročnice, oreščki, olivno olje in ostala raslinska olja, jagodičevje in temno obarvano sadje, ki je bogato z antioksidanti. Med sadje, ki zmanjšuje tveganje za razvoj AD, sodijo predvsem borovnice, jagode, maline, pomaranče, slive, grenivke in češnje. Kot naravni antibiotik in antioksidant pa deluje tudi hladno stiskano kokosovo olje [4] . Pri ljudeh z AD vpliva tudi na kratkoročno izboljšanje spomina. Pozitivno naj bi vplival še kofein, ki zmanjšuje vnetje v možganih, katerega posledica je razvoj nevrodegenerativnih bolezni. Uživanje 3 skodelic kave dnevno je pri ljudeh z blagim kognitivnim upadom zmanjšalo tveganje za razvoj AD oz. zamaknilo pojav te bolezni [3] . Poleg kave pozitivno učinkuje tudi kakav, cimet, kari, kurkuma in olivno olje ter nekatere druge začimbe [7,4,5].

Dokazano je, da uživanje določenih hranil oz. skupin hranil zmanjšuje tveganje za razvoj AD. Mednje sodijo antioksidanti, kot sta vitamina E in C, selen, koencim Q10 … Antioksidanti delujejo tako, da zmanjšujejo oksidativni stres, ki je pri AD in tudi ostalih boleznih prisoten. Omega 3 maščobne kisline, med katere sodita tudi DHA (dokozaheksaenojska) in EPA (eikozapentaenojska) maščobni kislini zmanjšujejo vrednosti slabega holesterola v krvi, vnetje in formacijo amiloidnih plakov. Podobno deluje tudi vitamin D in spojina oleokantal v olivnem olju, zato se priporoča uživanje ekstra deviškega olivnega olja [5,8] .

Raziskave so še pokazale, da zmanjšane vrednosti vitamina B12 v krvi vplivajo na povečano tveganje za razvoj AD, zato priporočajo uživanje hrane, ki vsebuje dovolj vitamina B12 (jetra, meso, ribe, jajca, mleko, sir …) [9] .

Glavni vir energije za možgane predstavlja glukoza. Kot alternativni vir energije za možgane pa služijo ketonska telesa, ki nastanejo iz srednje verižnih maščobnih kislin. Nekatere raziskave so pokazale, da bi lahko dodatki s ketonskimi telesi bili učinkoviti pri zdravljenjeju AD. Ketonska telesa nastanejo pri kalorijski restrikciji, pa tudi pri uživanju ketogene diete. To je način prehranjevanja, za katerega je značilno uživanje nizkih količin ogljikovih hidratov. Pri raziskavah na miših so ugotovili, da uživanje ketogene diete podaljša življenjsko dobo, ohranja motorične funkcije, spomin in mišično maso pri starejših miših [12] . Raziskave na miših so še pokazale, da dolgotrajno prehranjevanje po ciklični ketogeni dieti (prehranjevanje po ketogeni dieti vsak drug teden), z začetkom uvajanja pri miših srednjih let, zmanjša smrtnost in pomaga pri ohranjanju spomina [11] .

Reference

[1] NIJZ. 2010. Povezava med zdravjem in prehrano- funkcionalna živila. http://www.nijz.si/sl/povezava-med-zdravjem-in-prehrano-funkcionalna-zivila (27. 9. 2017)
[2] Zeratsky K. 2015. I’ve heard the term “functional foods,” but I don’t know what it means. Can you explain? Mayoclinic. http://www.mayoclinic.org/healthy-lifestyle/nutrition-and-healthy-eating/expert-answers/functional-foods/faq-20057816  (28. 9. 2017)
[3] Baroke S. 2013. Functional food trends focus on chronic disease. Nutraceuticals World. https://www.nutraceuticalsworld.com/issues/2013-06/view_features/functional-food-trends-focus-on-chronic-disease/ (28 .9. 2017)
 [4] Gu Y, et al. 2010. Food combination and Alzheimer disease risk: a protective   diet. Arch Neurol. 67, 6: 699-706.
[5] Lourida I, et al. 2013. Mediterranean diet, cognitive function, and dementia: a systematic review. Epidemiology. 24, 4: 479-89.
[6] Scarmeas N, et al. 2008. Physical activity, diet, and risk of Alzheimer disease. JAMA. Alt Med Rev. 13, 1: 50-7.
[7] Baum L, et al. 2008. Six-month randomized, placebo-controlled, double-blind, pilot clinical trial of curcumin in patients with Alzheimer disease. J Clin Psychopharmacol. 28, 1: 110-3.
[8] Cardoso BR. 2013. Importance and management of micronutrient deficiencies in patients with Alzheimer’s disease. Clin Interv Aging. 8: 531-42.
[9] Swaminathan A.,  Jicha G. A. 2014. Nutrition and prevention of Alzheimer’s dementia. Frontiers in aging neuroscience, 6: 282.
[10] Bonvilius V. 2014. Health benefits of functional foods. Bonvictor.blogspot.net http://bonvictor.blogspot.si/2014/05/health-benefits-of-functional-foods.html (28. 9. 2017)
[11] Newman, J. C., Covarrubias, A. J., Zhao, M., Yu, X., Gut, P., Ng, C. P., Verdin, E. 2017. Ketogenic Diet Reduces Midlife Mortality and Improves Memory in Aging Mice. Cell Metabolism. 26, 3: 547-557.
[12] Roberts M. N., Wallace M. A., Tomilov A. A., Zhou Z., Marcotte G. R., Tran D., Imai D. M. 2017. A Ketogenic Diet Extends Longevity and Healthspan in Adult Mice. Cell Metabolism. 26, 3: 539-546.

Začimbe

Začimbe so se stoletja uporabljale kot dodatki k prehrani ali pa kot medicinski pripravki za zdravljenje bolezni oz. lajšanje simptomov. Vedno več raziskav dokazuje, da rastlinska hrana, med katero sodijo tudi začimbe zmanjšuje tveganje za razvoj AD. V nadaljevanju bo predstavljenih nekaj začimb, za katere obstajajo raziskave o njihovem pozitivnem učinku na preprečevanje razvoja AD ali pa na počasnejše napredovanje AD [1].

Žafran (Crocus sativus)

Žafran je najdražja začimba na svetu, ki se v Perzijski tradicionalni medicini uporabljala za zdravljenje demence in depresije [2]. Dodaja se ga tudi k živilom, saj ima vlogo barvila in živilom daje prijetno aromo. Žafran naj bi deloval protivnetno, antioksidativno, zmanjševal naj bi tudi tvorbo amiloida, vendar so na tem področju potrebne še dodatne raziskave [1]. V eni izmed študij so ugotovili, da je uživanje dodatkov z žafranom skozi določeno časovno obdobje izboljšalo spomin, kognitivne sposobnosti in simptome bolezni pri ljudeh z AD [3].

Kurkumin

Kurkumin je glavna sestavina kurkume. Ekstrakt korenike kurkume (Curcuma longa) se zaradi svojih aromatskih in zdravilnih učinkov uporablja v Ajurvedi (Indijska tradicionalna medicina) in ostalih tradicionalnih medicinah Srednjega vzhoda ter vzhodnih in jugovzhodnih Azijskih držav že okoli 1000 let [4]. Ekstrakt kurkume je sestavljen pretežno iz kurkominoidov, največji delež izmed njih pa predstavlja kurkumin [1]. Kurkumin deluje pri ljudeh, ki imajo AD nevroprotektivno, prav tako zmanjšuje tveganje za razvoj AD. Dokazano je bilo, da ima antioksidativne in protivnetne učinke [5] . Kurkumin prehaja tudi  krvno-možgansko pregrado in zavira tvorbo amiloida beta in formacijo plakov [6] . Problem, ki se pojavi pri kurkuminu je, da le ta ni topen v vodi. To pomeni, da je dobro, če ga uživamo skupaj z maščobo (npr. oljem), saj s tem povečamo njegovo razpoložljivost.

Cimet (Cinnamomum zeylanicum Nees)

Cimet je začimba, s široko uporabo po različnih delih sveta. Je tropsko zimzeleno drevo, ki raste v Indiji, na Šrilanki, Madagaskarju in na Indokitajskem polotoku. Notranje lubje drevesa se uporablja v tradicionalni medicini in kot aromatsko sredstvo v živilih [1] .  Labaratorijski testi in raziskave na podganah so pokazali, da ima cimet antioksidativne učinke [7] . Imel naj bi tudi protivnetne učinke, vendar je za to zelo malo dokazov, potrebne so nadaljne raziskave.

Poper

Črni poper (Piper nigrum) je začimba, ki ima antioksidativne lastnosti [8] . Uspeva predvsem v tropskih predelih (Šrilanka, J Indija) [2] . Raziskave na podganah so pokazale, da uživanje črnega popra izboljša spomin in kognitivne funkcije, zato bi naj bil koristen pri zdravljenju AD. Prav tako zmanjšuje tvorbo amiloidnih plakov in vrednosti holinesteraze [9] . Piperin je alkaloid, ki se nahaja v črnem in dolgem popru (Piper longrum). Raziskave na živalih so pokazale, da piperin izboljšuje spomin, tako da zmanjšuje nevrodegeneracijo v hipokampusu [10] .

Ingver (Zingiber  officinale)

Ingver je začimba in aromatsko sredstvo, ki se prideluje v Indiji, na Kitajskem, v Nigeriji, na Fidžiju, v Avstraliji in na Jamajki [2] . Na različnih delih sveta se ingver že dolgo časa uporablja v tradicionalni medicini, za zdravljenje bolezni, med drugim tudi nevrodegenerativnih [11]  . Korenika ingverja se uporablja za prehranske namene, za pijače in v medicinske namene [1] .  Ingver zaradi svojih lastnosti nakazuje potencialno pomembno vlogo pri zdravljenju AD.  Deluje kot antioksidant in na ta način zmanjšuje oksidativni stres [12] .  Prav tako ščiti nevrone, tako da poveča količino nevrotrofičnega faktorja in na ta način zmanjša tveganje za razvoj AD[13] . S preprečevanjem peroksidacije lipidov lahko ingver upočasni potek AD [14] .

Česen (Allium  sativum)

Česen se uporablja kot začimba, živilski aditiv in v medicinske namene, saj preprečuje oz. zavira razvoj številnih bolezni. Zmanjšuje tudi tveganje za razvoj AD [15] . Zaradi antioksidativnega delovanja naj bi zmanjševal kognitivne poškodbe, ki jih povzroča tvorba amiloidnih plakov[16].

Reference

[1] Mirmosayyeb, O., Tanhaei, A., Sohrabi, H. R., Martins, R. N., Tanhaei, M., Najafi, M. A., Meamar, R in sod. 2017. Possible role of common spices as a preventive and therapeutic agent for Alzheimer’s disease. International journal of preventive medicine. 8: 5.
[2] Akhondzadeh, S. 2007. Herbal  medicines  in the  treatment of psychiatric and neurological disorders. In Springer. 119: 138 .
[3] Akhondzadeh, S., Sabet, M. S., Harirchian, M. H.,  Togha, M., Cher-aghmakani,  H.,  Razeghi,  S.,  Hejazi,  S. S.,  Yousefi,  M. H.,  Ali-mardani,  R.,  Jamshidi,  A. 2010. A  22-week,  multicenter,  randomized, double-blind controlled trial  of  Crocus  sativus  in the  treatment  of mild-to-moderate  Alzheimer’s  disease.  Psychopharmacology. 207, 4: 637-643.
[4] Goel A, Kunnumakkara AB, Aggarwal BB. 2008. Curcumin as “Curecumin”: From kitchen to clinic. Biochem Pharmacol. 75:787–809.
[5] Menon, V. P. ;  Sudheer,  A. R.  2007. Antioxidant  and  anti-inflammatory properties of curcumin. V: The Molecular Targets and Therapeutic Uses of Curcumin in Health and Disease. Aggarwal B. B., Surh Y. J., Shishodia S. (ur). Springer, Boston MA: 105-125.
[6] Zhao, L.N.;  Chiu, S.-W.; Benoit,  J. R .M., Chew, L.Y., Mu, Y. 2012. The effect of curcumin on the stability of Aβ dimers. The Journal of Physical Chemistry B. 116, 25: 7428-7435.
[7] Amin K. A., Abd El-Twab T. M. 2009. Oxidative markers, nitric oxide and homocysteine alteration in hypercholesterolimic rats: role of atorvastatine and cinnamon. International Journal of Clinical and Experimental Medicine. 2, 3: 254-65.
[8] Vijayakumar, R., Surya, D., Nalini, N. 2004. Antioxidant  efficacy  of black pepper (Piper  nigrum L.) and piperine in rats with high fat diet induced oxidative stress. Redox Report. 9, 2: 105-110.
[9] Subedee, L., Suresh, R., Jayanthi, M., Kalabharathi, H., Satish, A., Pushpa V. 2015. Preventive  Role  of  Indian  Black  Pepper  in  Animal Models  of  Alzheimer’s Disease. Jouranl of  Clinical Diagnostic Research. 9, 4: 1-4.
[10] Chonpathompikunlert P.;  Wattanathorn  J.;  Muchimapura S. 2010. Piperine, the  main  alkaloid  of Thai black pepper, protects against neurodegeneration and cognitive  impairment  in animal model of cognitive deficit like condition of Alzheimer’s disease. Food Chemistry and Toxicology. 48, 3: 798-802.
[11] Afzal Μ., Al-Hadidi D., Menon M., Pesek J., Dhami M. 2001. Ginger: an ethnomedical, chemical and pharmacological review. Drug Metabolism and Drug Interactions. 18, 3-4: 159-190.
[12] Ghayur, M. N., Gilani A. H.; Ahmed T., Khalid A., Nawaz S.A.,  Agbedahunsi J. M.;  Choudhary M. I., Houghton P. J. 2008. Muscarinic, Ca(++) antagonist and specific butyrylcholinesterase  inhibitory  ac-tivity  of dried  ginger extract  might explain  its use in  dementia. Journal of Pharmacy and Pharmacology. 60, 10: 1375-1383.
[13] Shim S., Kim S., Kwon Y.-B., Kwon J. 2012. Protection  by  [6]-shogaol  against  lipopolysaccharide-induced  toxicity  in  murine  as-trocytes  is related to production  of  brain-derived neurotrophic fac-tor. Food Chemistry and Toxicology. 50, 3: 597-602.
[14] Guillemin G. J., Meininger V., Brew  B. J. 2006. Implications  for  the kynurenine  pathway  and  quinolinic  acid  in  amyotrophic  lateral sclerosis. Neurodegenerative Diseases. 2, 3-4: 166-176.
[15] Gupta V. B., Indi S., Rao K. 2009. Garlic extract  exhibits  antiamyloi-dogenic activity on amyloid”beta fibrillogenesis: relevance to  Alz-heimer’s disease. Phytotherapy Research. 23, 1: 111-115.
[16] Jeong J. H., Jeong H. R., Jo Y.N., Kim H. J., Shin J. H., Heo H.J. 2013. Ameliorating  effects  of  aged  garlic  extracts  against  Aβ-induced neurotoxicity and cognitive impairment. BMC Complementary and Alternative Medicine. 13, 1: 1-11. 

Prehrana in Alzheimerjeva demenca

Velik faktor tveganja za razvoj Alzheimerjeve demence predstavlja prisotnost gena za apolipoprotein E, pomembno vlogo ima tudi β amiloid [1]. Za AD je značilna tvorba amiloidnih plakov, nevrofibrilarnih pentelj, oksidativni stres in vnetje, kar povzroča nevrodegeneracijo [2] .
Prevalenca AD v svetu narašča in posledično povzroča velik javno zdravsteni problem. Epidemiološke študije kažejo, da naj bi bila prehrana pomemben dejavnik pri obvladovanju bolezni. Antioksidanti, vitamini B kompleksa, polifenoli in večkrat nenasičene maščobne kisline, ter posledično uživanje rib, sadja, zelenjave, kave in zmernih količin alkohola zmanjšujejo tveganje za razvoj Alzheimerjeve demence [3]. Nasprotno pa uživanje nasičenih maščobnih kislin, visok kalorični vnos hranil in prekomerno uživanje alkohola poveča tveganje za razvoj AD. Kljub temu pa so rezultati randomiziranih kontrolnih študij nasprotujoči in ne podajajo enakih ugotovitev kot epidemiološke raziskave [4].

Ribe

Epidemiološki podatki kažejo, da uživanje rib zmanjša tveganje za razvoj AD, predvsem pri ljudeh, ki nimajo gena za apolipoprotein E [5, 6]. Ugotovljena je bila povezava med uživanjem dolgoverižnih večkrat nenasičenih maščobnih kislin EPA (eikozapentaenojska kislina) in DHA (dokozaheksaenojska kislina) ter manjšim tveganjem za razvoj AD.

Sadje in zelenjava

Ugotovljeno je bilo, da uživanje srednjih oz. velikih porcij sadja in zelenjave v primerjavi z majhnimi porcijami oz. neuživanjem sadja in zelenjave zmanjša tveganje za razvoj AD [7]. Razlog za to bi naj bil visoka vsebnost antioksidantov in bioaktivnih komponent ter nizka vsebnost nasičenih maščob.

Mlečni izdelki

Zmeren vnos nenasičenih maščob iz mlečnih izdelkov in namazov pri srednji starostni populaciji ljudi, je zmanjšal tveganje za razvoj AD. Med tem ko, je vnos nasičenih kislin iz mlečnih izdelkov in namazov, povečal tveganje za razvoj AD [8, 9]. Iz tega vidimo, da z mlečnimi izdelki ne smemo pretiravati, saj vsebujejo nasičene maščobne kisline, ki lahko v prevelikih količinah negativno vplivajo na zdravje in povečajo tveganje za razvoj AD. Vseeno pa je priporočeno njihovo uživanje v zmernih količinah, saj so bogat vir beljakovin, vsebujejo pa tudi pomembne vitamine in minerale.

Alkohol

Epidemiološke raziskave kažejo, da uživanje majhnih do zmernih količin alkohola zmanjša tveganje za razvoj AD, predvsem pri ljudeh, ki nimajo gena za apolipoprotein E [10,11] . Nasprotno pa je bilo uživanje večjih količin alkohola (več kot dve alkoholni pijači dnevno) in hkratno kajenje (več kot škatlica cigaretov dnevno) ter prisotnost apolipoproteina E, povezano z večjim tveganjem za razvoj AD [12] . Poleg količine zaužite alkoholne pijače, ima pomemben vpliv tudi vrsta alkoholne pijače (vino, pivo, mešane alkoholne pijače). Na živalskih modelih je bilo ugotovljeno, da resveratrol in ostali polifenoli v rdečem vinu zmanjšajo formacijo plakov in ščitijo pred  toksičnostjo, ki jo povzroča β amiloid [13, 14] .

Mediteranska prehrana

Zgoraj napisanim ugotovitvam glede količin uživanja posameznih skupin živil se najbolj približa mediteranski način prehranjevanja. Mediteranski način prehranjevanja je zbirka tradicionalnih prehranskih vzorcev, ki so bili značilni za države, ki mejijo na Sredozemsko morje. Za ta način prehranjevanja je značilno uživanje velikih količin zelenjave, stročnic, polnozrnatih izdelkov, sadja, olivnega olja in oreščkov. Vnos nasičenih živalskih maščob je relativno nizek, zmeren vnos rib pa zagotovi uživanje dovolj več krat nenasičenih maščobnih kislin. Glavni vir alkohola v mediteranski prehrani je rdeče vino, ki se uživa ob obrokih in ima pozitivne učinke tudi zaradi vsebnosti polifenolov. Raziskave so še pokazale, da mediteranska prehrana zmanjša tveganje za razvoj AD in smrtnost pri ljudeh, ki že imajo AD [15, 16] .

 

Reference

[1] Liao F., Yoon H., Kim J. 2017. Apolipoprotein E metabolism and functions in brain and its role in Alzheimer’s disease. Current Opinion in Lipidology, 28, 1: 60.
[2] Steele M., Stuchbury G., Münch, G. 2007. The molecular basis of the prevention of Alzheimer’s disease through healthy nutrition. Experimental Gerontology, 42, 1: 28-36.
[3] Ramassamy C., Belkac´emi A. 2011. Nutrition and alzheimer’s disease: is there any connection? Current Alzheimer Research, 8, 5: 443–444.
[4] Hu N., Yu J. T., Tan L., Wang Y. L., Sun L., Tan, L. 2013. Nutrition and the risk of Alzheimer’s disease. BioMed Research International, 2013: 12.
[5]
Huang T. L., Zandi P. P., Tucker K. L. in sod. 2005. Benefits of fatty fish on dementia risk are stronger for those without APOE 𝜀4. Neurology, 65, 9: 1409–1414.
[6] Morris M .C., Evans D. A. , Bieniaset J. L.  in sod. 2003. Consumption of fish and n-3 fatty acids and risk of incident Alzheimer disease. Archives of Neurology, 60, 7: 940–946.
[7] Hughes T. F., Andel R., Small B. J. in sod. 2010. Midlife fruit and vegetable consumption and risk of dementia in later life in swedishtwins. American Journal of Geriatric Psychiatry, 18, 5: 413–420.
[8] Laitinen M. H., Ngandu T., Rovioetal S. 2006. Fat intake at mid life and risk of dementia and Alzheimer’s disease: a population based study. Dementia and Geriatric Cognitive Disorders, 22, 99: 107.
[9] Eskelinen M. H., Ngandu T., Helkala E.-L. in sod. 2008. Fat intake at mid life and cognitive impairment later in life:a population based CAIDE study. International Journal of Geriatric Psychiatry, 23, 7: 741–747.
[10] Panza F., Capurso C., D’Introno A. in sod. 2009. Alcohol drinking, cognitive functions in older age, predementia, and dementia syndromes. Journal of Alzheimer’s Disease, 17, 1: 7– 31.
[11] Weyerer S. , Sch¨aufele M., Wiese B. in sod. 2011. Current alcohol consumption and its relationship to incident dementia: results from a 3-year follow-up study among primary care attenders aged 75 years and older. Age and Ageing, 40, 4: 456– 463.
[12] Harwood D. G. , Kalechstein A., Barkeretal W. W. 2010. The effect of alcohol and tobacco consumption, and apolipoprotein E genotype, on the age of onset in Alzheimer’s disease. International Journal of Geriatric Psychiatry, 25, 5: 511–518.
[13] Huang T.-C., Lu K.-T., Wo Y.-Y. P., Wu Y.-J., Yang Y.-L. 2011. Resveratrol protects rats from A
𝛽-induced neurotoxicity by the reduction of  iNO Sexpression and lipid peroxidation. PLoS ONE, 6, 12: e29102, doi: 10.1371/journal.pone.0029102: 9.
[14] Karuppagounder S. S., Pinto J. T., Xu H., Chen H.-L , Beal M. F., Gibson G. E. 2009. Dietary supplementation with resveratrol reduces plaque pathology in a transgenic model of Alzheimer’s disease. Neurochemistry International, 54, 2: 111–118.
[15]
Scarmeas N., Stern Y., Tang M. X., Mayeux R., Luchsinger, J. A. 2006. Mediterranean diet and risk for Alzheimer’s disease. Annals of Neurology, 59, 6: 912-921.
[16] Scarmeas N., Luchsinger J. A., Mayeux R., Stern Y. 2007. Mediterranean diet and Alzheimer disease mortality. Neurology, 69, 11: 1084–1093.

Postenje

V zadnjih letih ideja o postenju, kot preventivi proti razvoju Alzheimerjeve demence in sorodnih nevrodegenerativnih bolezni, postaja vedno bolj priljubljena.

Blagodejni učinki postenja so utemeljeni v evolucijski razlagi. Postenje možgane postavi pred izziv na katerega se odzovejo z aktiviranjem adaptivnega stresnega odziva, ki pomaga pri spopadanju z boleznijo – možgani morajo dobro delovati, če več dni ne uspejo pri iskanju hrane.

Postenje pomeni vnos minimalne oziroma ničelne količine hrane ali kaloričnih pijač za obdobje dolgo od 12 ur do 3 tednov. Rezultat postenja je ketogeneza in promocija potentnih sprememb v metabolnih poteh in celičnih procesih, kot so odpornost, lipoliza in avtofagija. V nekaterih primerih je lahko njegova zdravstvena uporabnost enaka tisti odobrenih farmakoloških učinkovin. Postenje v grobem ločimo na občasno in periodično. Pri prvem se postimo vsak drug dan, oziroma dvakrat tedensko, pri drugem pa več dni zapored, vsaka dva tedna ali več.

Po vsakem obroku, ki vsebuje ogljikove hidrate se prejeta glukoza v obliki glikogena shrani v jetrih, kjer zdrži približno dvanajst ur. Ko se porabi, telo začne porabljati maščobe, ki se pretvorijo v ketonska telesa, kislinska kemikalije, ki jih nevroni uporabljajo za energijo. Ketoni promovirajo spremembe v strukturi sinaps, pomembne pri učenju spominu ter splošnem zdravju možganov. Ključen pri teh spremembah je protein BDNF (brain-derived neurotrophic factor), s pomočjo katerega se krepijo in ustvarjajo nevralne povezave.

Če jemo tri obroke na dan z vmesnimi prigrizki, telo nima dovolj časa za porabo glikogena v jetrih in ketoni se posledično ne tvorijo. Temu se lahko izognemo z vpeljavo različnih diet. Pri “5:2” dieti omejimo kalorični vnos na 500 kalorij dnevno, dvakrat na teden, pri čemer ostale dni v tedni vnašamo normalno količino kalorij. Pri drugi strategiji pa vse obroke združimo v osem uren časovni okvir, da ima telo čas porabiti glikogenske zaloge ter začne porabljati maščobe in proizvajati ketone.

Reference
  • Anton, S., & Leeuwenburgh, C. (2013). Fasting or caloric restriction for Healthy Aging. Experimental Gerontology48(10), 1003-1005. http://dx.doi.org/10.1016/j.exger.2013.04.011
  • Brandhorst, S., Choi, I., Wei, M., Cheng, C., Sedrakyan, S., & Navarrete, G. et al. (2015). A Periodic Diet that Mimics Fasting Promotes Multi-System Regeneration, Enhanced Cognitive Performance, and Healthspan. Cell Metabolism, 22(1), 86-99. http://dx.doi.org/10.1016/j.cmet.2015.05.012
  • Longo, V., & Mattson, M. (2014). Fasting: Molecular Mechanisms and Clinical Applications. Cell Metabolism19(2), 181-192. http://dx.doi.org/10.1016/j.cmet.2013.12.008
  • Mattson, M. (2012). Energy Intake and Exercise as Determinants of Brain Health and Vulnerability to Injury and Disease. Cell Metabolism, 16(6), 706-722. http://dx.doi.org/10.1016/j.cmet.2012.08.012
  • Mattson, M., Allison, D., Fontana, L., Harvie, M., Longo, V., & Malaisse, W. et al. (2014). Meal frequency and timing in health and disease. Proceedings Of The National Academy Of Sciences111(47), 16647-16653. http://dx.doi.org/10.1073/pnas.1413965111
  • Mattson, M., Longo, V., & Harvie, M. (2016). Impact of intermittent fasting on health and disease processes. Ageing Research Reviews. http://dx.doi.org/10.1016/j.arr.2016.10.005
  • Singh, R., Lakhanpal, D., Kumar, S., Sharma, S., Kataria, H., Kaur, M., & Kaur, G. (2011). Late-onset intermittent fasting dietary restriction as a potential intervention to retard age-associated brain function impairments in male rats. AGE34(4), 917-933. http://dx.doi.org/10.1007/s11357-011-9289-2