Kognitivni trening

Z rednim kognitivnim treningom je mogoče zmanjšati tveganje oz. zamakniti začetek Alzheimerjeve demence (AD).

Raziskave so pokazale, da je sodelovanje pri kognitivnih aktivnostih, kot so branje, igranje namiznih iger in igranje glasbenih inštrumentov, povezano z zmanjšanjem tveganja za razvoj AD. Pri tem je pomembna pogostost izvajanja kognitivne aktivnosti[1]. S treningom naj bi se izboljšali reakcijski čas, hitrost procesiranja, izvršilne funkcije, spomin, vizualno-prostorske sposobnosti in pozornost[2]. Prav tako je bilo ugotovljeno, da je vključevanje v kognitivne aktivnosti povezano s povečanim volumnom sivine v tistih možganskih področjih, kjer so prisotne AD patologije (npr. β-amiloid)[3]. Nadalje so raziskave pokazale, da lahko življenjski slog z visoko kognitivno aktivnostjo upočasni nalaganje β-amiloida in s tem morda vpliva na začetek in napredovanje AD[4].

Pomen ustvarjanja kognitivne rezerve

Z izvajanjem aktivnosti, ki stimulirajo kognicijo, naj bi se ustvarila tako imenovana kognitivna rezerva. Ta naj bi pripomogla k zakasnitvi pojava kliničnega deficita. Možgani naj bi se namreč poskušali aktivno soočiti s škodo v možganih, za kar uporabijo že prej pridobljene kognitivne strategije. Osebi z večjo kognitivno rezervo to omogoča, da se s škodo v možganih sooča bolje, kot oseba z manjšo kognitivno rezervo. Vendar, ko ta kognitivna rezerva ni več sposobna odtehtati naraščajoče patološke škode v možganih, je kognitivni upad hitrejši, kot sicer[5].



V nadaljevanju so navedene in predstavljene nekatere izmed iger, ki lahko izboljšajo kognicijo. To so igre, ki jih zagotovo vsak pozna in jih ima, vsaj nekatere izmed njih, sigurno prav v tem trenutku tudi doma.

Šah

Med igranjem šaha so aktivni različni kognitivni procesi, kot na primer delovni spomin, pozornost, vidno-prostorska percepcija, motivacija in sprejemanje odločitev[6].

Ugotovljeno je bilo, da imajo osebe z AD oslabljen slušno-zaznavni spomin[7]. V eni zmed raziskav so prišli do zaključka, da je slušni spomin pri izkušenih šahistih v primerjavi z ne-šahisti pomembno izboljšan. Zatorej je šah lahko metoda rehabilitacije za posameznike, ki imajo zaradi oslabitve spomina težave[6].

Križanke

Raziskave so pokazale, da se je pri osebah, ki so reševale križanke, v povprečju upad spomina zamaknil za 2,54 let v primerjavi s tistimi, ki križank niso reševale[8]. Pri tem ima velik vpliv pogostost reševanja križank. Ugotovilo se je, da je bilo tveganje za razvoj demence pri osebah, ki so križanke reševale štirikrat na teden, 47% manjše kot pri osebah, ki so križanke reševale enkrat tedensko. Pri slednjih se je tveganje za razvoj demence zmanjšalo za 7%[1].

Tombola

Igranja tombole ima terapevtski učinek, saj stimulira mnogo kognitivnih procesov, kot so kratkotrajni spomin, koncentracija, priklic besed in prepoznava besed. Igra vključuje vizualno in slušno percepcijo, prav tako zahteva točne motorične premike (npr. postavljanje številk na kartico). Sama zmaga v igri predstavlja mehanizem spodbude k nagradi. V eni izmed raziskav je bilo ugotovljeno, da se pri osebah z Alzheimerjevo demenco po igranju tombole izboljša prepoznava besed in poimenovanje stvari – boljši rezultat na Bostonskemu testu poimenovanja in pri nalogi prepoznavanja besed (Word List Recognition), kot pred igranjem [9].

Sudoku

Raziskave so pokazale, da ima reševanje igre sudoku pomembno povezavo z delovnim spominom[10]. Pri tem je zelo pomembna pogostost reševanja sudokuja[11].

Računalniške igrice

Igranje računalniških iger, ki spodbujajo kognicijo, pri osebah z Alzheimerjevo demenco pripomore k upočasnjenemu upadu kognitivnih sposobnosti[12]. Prav tako se zmanjšajo simptomi depresije[12], izboljšajo se pozornost, verbalni spomin[13], reakcijski čas, hitrost procesiranja, izvršilne funkcije in globalna kognicija[2].

Reference

[1] Verghese, J., Lipton, R. B., Katz, M.J., Hall, C. B., Derby, C. A., Kuslansky, G., Ambrose, A. F., Sliwinski, M. in Buschke, H. (2003). Leisure Activities and the Risk of Dementia in the Elderly. The New England Journal of Medicine, 348 (25), 2508-2516.
[2] Kueider, A. M., Parisi, J. M., Gross, A. L. in Rebok, G. W. (2012). Computerized Cognitive Training with Older Adults: A Systematic Review. PLoS ONE, 7 (7), 1-13.
[3] Schultz, S., Larson, J., Oh, J., Koscik, R., Dowling, M. N., Gallagher, C. L., Carlsson, C. M., Rowley, H. A., Bendlin, B. B., Asthana, S., Hermann, B. P., Johnson, S. C., Sager, M., LaRue, A. in Okonkwo, O. C. (2015). Participation in cognitively stimulating activities is associated with brain structure and cognitive function in preclinical Alzheimer’s disease. Brain Imaging and Behavior, 9 (4), 729-736.
[4] Landau, S. M., Marks, S. M., Mormino, E. C., Rabinovici, G. D., Oh, H., O’Neil, J. P., Wilson, R. in Jagust, W. J. (2012). Association of Lifetime Cognitive Engagement and Low β-Amyloid Deposition. Arch Neurology, 69 (5). 623-629.
[5] Stern, Y. (2009). Cognitive reserve in ageing and Alzheimer’s disease. Lancet Neurology, 11 (11), 1006-1012.
[6] Fattahi, F., Geshani, A., Jafari, Z., Jalaie, S. in Salman Mahini, M. (2015). Auditory memory function in expert chess players. Medical journal of the Islamic Republic of Iran, 29, 275-283.
[7] Pekkonen, E., Jousmäki, V., Könönen, M., Reinikainen, K. in Partanen, J. (1994). Auditory sensory memory impairment in Alzheimer’s disease: an event-related potential study. Clinical Neuroscience and Neuropathology, 5, 2537-2540.
[8] Pillai, J. A., Hall, C. B., Dickson, D. W., Buschke, H., Lipton, R. B. in Verghese, J. (2011). Association of Crossword Puzzle Participation with Memory Decline in Persons Who Develop Dementia. Journal of the International Neuropsychological Society, 17 (6), 1006-1013.
[9] Sobel, B. P. (2001). Bingo vs. physical intervention in stimulating short-term cognition in Alzheimer’s disease patients. American Journal of Alzheimer’s Disease and Other Dementias, 16 (2), 115-120.
[10] Grabbe, J. W. (2011). Sudoku and Working Memory Performance for Older Adults. Activities Adaptation & Aging, 35 (3), 241-254.
[11] Ferreira, N., Owen, A., Mohan, A., Corbett, A. in Ballard, C. (2015). Associations between cognitively stimulating leisure activities, cognitive function and age-related cognitive decline. International Journal of Geriatric Psychiatry, 30 (4), 422-430.
[12] Calvo, B. F., Perez, R. R., Contador, I., Santorum, A. R. in Ramos, F. (2011). Efficacy of cognitive training programs based on new software technologies in patients with Alzheimer-type dementia. Psicothema, 23 (1), 44-50.
[13] Computer based cognitive training for patients with mild cognitive impairment (MCI). Pridobljeno junija 2017 na http://dl.acm.org/citation.cfm?id=1839319&dl=ACM&coll=DL

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *