Preobremenjenost svojcev

Alzheimerjeva demenca predstavlja hudo čustveno obremenitev za obolelega in njegove bližnje. Za zdravljenje demence ne poznamo učinkovitega zdravila, zato je ključno, da se osredotočimo na nudenje ustrezne podpore obolelim in njihovim bližnjim.  Za osebe z demenco najpogosteje skrbijo njihovi odrasli otroci in partnerji[1].  Z napredovanjem demence je oboleli vedno manj vpleten v življenja bližnjih oseb. Skrbniki zaradi tega občutijo pomanjkanje, saj se je odnos, ki so ga imeli z obolelim, spremenil. Posledično pa se težje soočajo s spremembami, ki jih prinaša bolezen[2].

Kako demenca vpliva na svojce?

Skrb za obolelega zahteva veliko napora in energije, zaradi česar skrbniki občutijo psihološko in fizično breme, ki privede do močnejšega doživljanja stresa[2]. K višjemu občutenju stresa doprinese; osamljenost, depresivno razpoloženje, izpostavljenost nepričakovanemu vedenju obolelega, nezadostno znanje o bolezni[3] in  finančne obremenitve povezane s skrbjo za obolelega[2].

Skrbniki pogosto občutijo poslabšanje v zdravstvenem stanju, saj se osredotočijo na obolelega in zaradi pomanjkanja časa zanemarijo lastno zdravje[4], poveča pa se tudi možnost za nastanek krvno-žilnih bolezni[5].

Zaradi napredovanja demence skrbniki namenijo manj časa drugim aktivnostim in družinskim obiskom, ker so preveč utrujajoči za obolelega[11]. Posledično občutijo primanjkljaj podpore in pomoči na domu, kar jim predstavlja še večjo obremenitev pri skrbi za obolelega[3].

Večji kot je občutek osamljenosti in izoliranosti iz družbe, večji  stres predstavlja oskrba obolelega[3].  Skrbniki se počutijo ranljivo in nemočno, niso zmožni uspešno upravljati z lastnimi čustvi, kot so: tesnobnost, jeza, frustracija in občutki krivde. Poleg tega pa imajo težave v medosebnih odnosih in trpijo zaradi socialne izolacije. Nezmožnost kontroliranja jeze pa je povezana s tem, da imajo premalo časa, ki bi ga lahko namenili lastnim potrebam[6]. Poleg tega je pri svojcih, ki skrbijo za obolele znatno povečano tveganje za razvoj depresije[1].

Potrebe svojcev

Oboleli za demenco se težko privadijo na okolijske spremembe, zato je pomembno, da skrbnikom zagotovimo:

  • dovolj informacij o načinih soočanja z boleznijo[6],
  • napotke kako se soočati s težkimi situacijami[7],
  • pomoč pri uravnavanju stresa, ki je posledica skrbi za obolelega[6].

Pomoč in podpora svojcem sta ključnega pomena pri doseganju višje kvalitete življenja in krepljenju zdravja[8]. Zato je pomembno, da so svojci izobraženi o pravilni oskrbi za obolelega, in da jim je omogočeno ohranjanjem družabnega življenja[9].

Pomoč in podpora

Pomembno vlogo pa ima tudi psihološka podpora, saj preko svetovanja in nudenja pomoči pomaga pri krepitvi psihološkega blagostanja[9].  Pod psihološko podporo štejemo[10]:

  • podporne skupine,
  • izobraževalne programe,
  • praktične informacij o ohranjanj kvalitete življenje,
  • čustveno podporo.

Preko svetovanja svojci pridobijo čustveno in psihološko podporo, kar jim omogoči, da spremenijo svoj odnos do bolezni bližnjega[9]. Posledično se lažje soočajo z nadaljnjimi izzivi, ki jih prinaša bolezen,  zniža pa se tudi možnost za razvoj depresije[1].

REFERENCE:

[1] Sarah Pillemer, Jennifer Davis & Geoffrey Tremont [2017]: Gender effects on components of burden and depression among dementia caregivers, Aging & Mental Health, DOI: 10.1080/13607863.2017.1337718
[2] Millenaar, J., Bakker, C., van Vliet, D., Koopmans, R., Kurz, A., Verhey, F., & de Vugt, M. [2017]. Exploring perspectives of young onset dementia caregivers with high versus low unmet needs. International Journal Of Geriatric Psychiatry. http://dx.doi.org/10.1002/gps.4749
[3] Afram, B., Stephan, A., Verbeek, H., Bleijlevens, M. H., Suhonen, R., Sutcliffe, C., … Hamers, J. P. [2014]. Reasons for institutionalization of people with dementia: Informal caregiver reports from 8 European countries. Journal of the American Medical Directors Association, 15, 108–116. doi:10.1016/j.jamda.2013.09.012
[4] Lockeridge, S., & Simpson, J. [2013]. The experience of caring for a partner with young onset dementia: How younger carers cope. Dementia [London, England], 12, 635–651. doi:10.1177/1471301212440873
[5] Mausbach, B., Romero-Moreno, R., Bos, T., von Känel, R., Ziegler, M., & Allison, M. et al. [2017]. Engagement in pleasant leisure activities and blood pressure. Psychosomatic Medicine, 1. http://dx.doi.org/10.1097/psy.0000000000000497
[6] De Cola, M., Lo Buono, V., Mento, A., Foti, M., Marino, S., & Bramanti, P. et al. [2017]. Unmet Needs for Family Caregivers of Elderly People With Dementia Living in Italy: What Do We Know So Far and What Should We Do Next?. INQUIRY: The Journal Of Health Care Organization, Provision, And Financing54, 004695801771370. http://dx.doi.org/10.1177/0046958017713708
[7] Wawrziczny, Guillaume Berna, Francine Ducharme, Marie-Jeanne Kergoat, Florence Pasquier & Pascal Antoine [2017]: Characteristics of the spouse caregiving experience: Comparison between early- and late-onset dementia, Aging & Mental Health, DOI: 10.1080/13607863.2017.1339777
[8] Bakker C, de Vugt ME, van Vliet D, et al. 2014. The relationship between unmet care needs in young-onset dementia and the course of neuropsychiatric symptoms: a two-year follow-up study. Int Psychogeriatr 26: 1991–2000.
[9] Koca, E., Taskapilioglu, O., & Bakar, M. [2017]. Caregiver Burden in Different Stages of Alzheimer’s Disease. Noro Psikiyatri Arsivi54[1], 82-86. http://dx.doi.org/10.5152/npa.2017.11304
[10] Zawadzki L, Mondon K, Peru N, Hommet C, Constans T, Gaillard P, Camus V. Attitudes towards Alzheimer’s disease as a risk factor for caregiver burden. Int Psychogeriatr 2011; 23:1451-1461.
[11] Hawkins, S., McAiney, C., Denton, M., & Ploeg, J. [2013]. The social experiences of spouses of persons with young-onset dementia [YOD]: Social change, support and resiliency. Alzheimer’s & Dementia, 9, P324.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *