Napotki in nasveti za svojce, prostovoljce in vse ostale, ki ste v kontaktu z obolelimi in želite ustvarjati z njimi

  • vodja predstavlja pozitivni model obnašanja za skupino s toplim, sprejemajočim vodenjem, ki bo spodbujal eksperimentiranje sodelujočih oseb in bo vse sodelujoče obravnaval kot enakovredne
  • Vodi pridobivanje izkušenj in vključuje posamezne korake pri projektu za ohranjanje strukture za dosego ciljev
  • Posluša mnenja varovancev, da bi lažje razumel njihove interese in motivacijo
  • V adiciji, da posluša, mora svoje varovance tudi opazovati, nuditi pomoč, ko je ta potrebna
  • Uporablja različne načine ustvarjanja in izzove v preizkušanje novosti
  • Spodbuja, poda povratne informacije skozi proces in pripiše vrednost

Pri pripravi delavnice je potrebno upoštevati:

  • Ročne spretnosti in zmožnosti sodelujočih oseb
  • Število sodelujočih oseb v skupini
  • Časovni okvir oziroma trajanje delavnice
  • Število osebja, ki je na voljo za pomoč in sodelovanje
  • Projekt, ki bo izziv in zanimiv pripravljalcu (vam)

USTVARJALNOST IN ALZHEIMERJEVA BOLEZEN

Kako z umetnostjo pomagati?

Raziskovalci po vsem svetu si prizadevajo najti rešitve, kako omiliti simptome in pacientom omogočiti dobro vsakodnevno počutje. Eden od načinov kako bolnikom pomagati je z umetnostjo. To se lahko izvaja v obliki terapije, kjer pacient pod nadzorom in s pomočjo socialnega delavca  ali umetniškega terapevta uporablja izrazna likovna sredstva in skozi delo spodbuja svoje samozavedanje, omili čustvene konflikte, si pomaga pri obvladovanju vedenja, razvija socialne spretnosti, izboljša dojemanje realnosti in zmanjša tesnobo. Kako pa lahko takšna terapija pomaga obolelim za demenco? Ostareli z demenco imajo težave z zbranostjo, pozabljajo imena svojih najbližjih in tudi poimenovanje čisto običajni stvari. Včasih se pojavi celo agresivno in paranoično vedenje. Pri terapiji z umetnostjo pa obolelim pomagamo tako, da ohranjamo in spodbujamo kognitivne funkcije, ki so pri dementnih ljudeh okrnjene in krepimo njihovo zaupanje v lastne sposobnosti [1].

Bistvo je to, da stimulirajo možgane in s tem vse čute, prikličejo spomine, kar jim omogoča nov način komunikacije. Ustvarjanje bolnikom z Alzheimerjevo boleznijo namreč omogoča, da se izognejo jeziku s katerim imajo težave in omogoča možganom nove načine komuniciranja. Čeprav se strokovnjaki strinjajo, da likovna terapija ne bo ozdravila bolezni, omogoča pacientom možnost za ustvarjanje in občutek koristnosti [2].

Pomembno je torej najti kanal nebesednega sporazumevanja za dementne ljudi. Likovna aktivnost na ta način postane ventil za negativna čustva ter tako pomaga pri zbranosti in zmanjšanju vedenjskih in psiholoških simptomov. Seveda pa pomaga tudi pri finih motoričnih sposobnostih, koordinaciji ter percepciji barv, oblik, prostora in vzorcev. Kako izbrati izrazna sredstva pa je odvisno od posameznika. Zaradi splošnega mnenja predvsem starejše populacije, da risanje zahteva nadarjenost in da ni za vse, obstajajo druge tehnike, kot so npr. pobarvanke in kolaž, pri katerih pacientu ni potrebno skrbeti za reprezentativnost in realističnost svojega dela. Zato je najbolje, da se ustvarjanje odvija pod mentorstvom usposobljenega terapevta in po pogovoru, kaj si oseba sploh želi početi.

Najbrž najtežji del celotne bolezni pa je na svojcih in bližnjih. Zelo težko je sprejeti dejstvo, da se oseba spreminja in še huje, ko te oseba celo pozabi. Ustvarjanje pa je aktivnost, ki je zelo odprta za vse in ima zato zmožnost svojce in obolele povezovati. Na ta način lahko ustvarimo situacije, kjer je možna prijetna, koristna in kvalitetna interakcija med svojci in obolelimi [1].

Ideja, da je ustvarjanje koristna aktivnost za tiste z demenco izhaja iz opazke, da so mnogi umetniki še dolgo po diagnozi za AD (Alzheimer’s disease; v nadalnjevanju AD) bili sposobni ustvarjati. Pri umetniških delih tistih z AD je z napredkom bolezni opaziti popačenje oblik in prostorske organizacije, vedno večjo ploskovitost, še vedno pa je ohranjena originalnosti in specifičnost izražanja čustev. Prav tako lahko tudi tisti brez formalne likovne izobrazbe ustvarjajo tudi po diagnozi za AD. Igralka Rita Hayworth je imela težave s paranojo, slikanje pa ji je pomagalo, da se je lahko sprostila. Posnet je bil tudi dokumentarni film o tem, kako lahko ustvarjanje in pomoč z umetnostjo pomaga obolelim za AD kot je na primer Rita Hayworth, ki pred tem ni nikoli slikala. Gradbeni delavec Laster Potts prav tako ni nikoli slikal, po diagnozi za AD pa se je pridružil dnevnemu varstvu in tam ustvaril več kot 100 akvarelnih slik z motivi iz svojega otroštva.

I remeber better when i paint

Dokazi o pozitivnem vplivu ustvarjanja za tiste obolele z demenco so bolj kvalitativne kot kvantitativne narave. Za to imamo tri teoretične predpostavke. Prvič, likovno izražanje in cenjenje umetnosti temelji na uporabi še ohranjenih spretnosti in ne na poskusih popravljanja spretnosti, ki so že izgubljene. Drugič, likovno izražanje predstavlja medij za emocionalno izražanje za obolele z demenco, ki imajo težave z verbalnim izražanjem. Tretjič, ustvarjanje likovnih del lahko daje občutek zadovoljstva, dosežka in ponosa [4].

Če podrobneje pogledamo prvo predpostavko si moramo odgovoriti na vprašanje katere sposobnosti so tiste, ki jih bolezen ne prizadene in omogočajo ustvarjanje. Sposobnosti, ki omogočajo dojemanje, cenjenje in hkrati ustvarjanje umetniških del, so ohranjene še dolgo po diagnozi za AD. To so vizualni, čustveni procesi in zmožnost določanja pomena. Hujši upad delovanja vizualizacijsko-prostorskih sposobnosti nastopi zelo pozno. Začne se z hitrim upadom epizodičnega spomina, oslabljenimi semantičnimi sposobnostmi in motnjami v pozornosti. Vizualni korteks je pri AD prizadet zelo pozno. Ta je zadolžen za konturo, barve, lokaliziranje, segregacijo in grupiranje komponent. Bolj kot sposobnost prepoznavanja (»kaj«) so prizadete sposobnosti prepoznavanja (»kako«), oziroma definiranje objektov v prostoru, kar se kaže v napakah pri dojemanju globine, neupoštevanju kotov in nasploh prostorskih načel. AD tako vzame sposobnost ustvarjanja realistične umetnosti, omogoča pa ustvarjanje, za katero so potrebne osnovne finomotorične, čustvene in vizualne spretnosti.  

Dojemanje in cenjenje umetnosti pa vključuje zmožnost pripisovanja čustvene in kognitivne pomembnosti delu. Čeprav AD vpliva na disfunkcionalno čustveno procesiranje, pa osnovno delovanje funkcionalno deluje še pozno v napredku bolezni. Dokaz za to je, da so pacienti z AD razvrstili umetniška dela, glede na njihove osebne estetske preference in te so, kljub temu, da so pacienti pozabili, da so ocenjevali slike, ostale konsistentne dlje kot 2 tedna ob ponovnih ocenjevanjih. Na podlagi tega je možno trditi, da pacienti z AD lahko uživajo ob umetnosti, kljub izgubi spomina in primanjkljaju komunikacijskih sposobnosti.

Pri samem ustvarjanju pa je ključnega pomena proceduralni spomin, ki se pri AD razmeroma dolgo ohrani. Pacienti se tako lahko naučijo novih motoričnih, zaznavnih in kognitivnih postopkov in česar sledi, da se z primerno podporo in nadzorom lahko naučijo ustvarjalnih spretnosti.

Naslednja predpostavka predstavi ustvarjanje kot medij za emocionalno izražanje. Pacienti z AD mnogokrat doživljajo intenzivna čustvena stanja, ki pa jih verbalno večkrat ne morejo izraziti. Ustvarjanje pa jim daje možnost, da brez besed povedo nekaj skozi linijo, obliko in barvo, kar se velikokrat manifestira v navdušenje in olajšanje.

Ustvarjanje je dobro za splošno počutje zaradi stanja zanosa, v katerega padejo pacienti z AD med samim procesom ustvarjanja.To sodi pod tretjo predpostavko. Zanos je stanje intenzivne koncentracije in zadovoljstva, ko je nekdo vključen v nek nagrajujoč proces. V tem stanju se počutijo močne, pozorne, samozavestne in sposobne. Večkrat tudi izgubijo občutek za čas in okolico. Po takšni aktivnosti pa se močno okrepi občutek samozavedanja. Ustvarjanje je aktivnost, ki jim predstavlja izziv in nek cilj, hkrati pa daje takojšnje povratne učinke že med samim procesom, kot po njem [5].

Kako se napredek bolezni vidi pri ustvarjanju?

Umetniška dela dementnih pacientov pogosto nastanejo iz ponavljajočih se, prekinjenih in zavitih linij ter vzorcev. V njih so perspektiva in koti zmedeni ter velikokrat manjkajo tudi ključni detajli določenih objektov in oblik [1].

Likovni terapevti, ki delajo s pacienti z Alzheimerjevo boleznijo poročajo o tem, da je skozi proces dela možno spremljati in opazovati kako bolezen vpliva na njihovo ustvarjanje in celo možno določiti na kateri stopnji so. V začetni stopnji bo oseba še izbirala pestro paleto barv in zapolnila celoten format, z napredkom bolezni pa bo format vedno bolj prazen, paleta barv se bo skrčila tudi na le eno barvo, na sliki bodo le razdrobljeni fragmenti, linije pa ne bodo zaključene [3].

Risanje oseb

Z razvojem bolezni bolniki vse težje zaznavajo določene barve, zaradi česar je koristno, če so prostori v katerih se oboleli z Alzheimerjevo zadržujejo barvno kontrastni, kar jim omogoča tudi več samostojnosti, saj se v takih prostorih lažje orientirajo. Po raziskavah naj bi bila barva, ki jo najdlje zaznavajo rdeča in njeni odtenki [1].

REFERENCE

[1]Momirski, N. A. (2017). Demenca in terapija z umetnostjo.

[2]Graham, N. in Warner, J. (2013). Demence in Alzheimerjeva bolezen. Ljubljana: eBesede.

 [3]Frank, P. (1.7.2017). Art therapy in action, Memory care .

[4]Wegerer, J. (2013). Why Art Therapy is Good for the Brain.

[5]Chancellor, B. Duncan, A. in  Chatterjee, A. (2014) Art Therapy for Alzheimer’s Disease and Other Dementias, Journal of Alzheimer’s Disease 1(11)

KNJIZICA RAZGIBAJ SVOJ SPOMIN !  – Zbirka vaj in nasvetov za boljši spomin – Pripravila Nika Kuplenk, dipl. biopsih. (UN)

Pred vami je knjižica, ki jo pripravila Nika Kuplenk v sodelovanju z združenjem Spominčica – Alzheimer Slovenija v sklopu projekta nePOZAB. Primarni namen projekta je pomoč obolelim za Alzheimerjevo demenco in njihovim svojcem. Za večjo ozaveščenost javnosti se v okviru projekta organizirajo številne dejavnosti za osebe z demenco in njihove svojce ter širšo javnost. Glavni namen različnih delavnic je spodbujanje miselne aktivnosti in motorike ter izboljšanje kvalitete posameznikovega življenja.

Spomin je bistven za naše življenje. Brez spomina na preteklost ne moremo delovati v sedanjosti ali razmišljati o prihodnosti. Čeprav vsi kdaj pozabimo, kje smo pustili ključe, se ne moremo spomniti imena osebe ali telefonske številke, nas šele, ko se začnemo starati, začne skrbeti pozabljivost. Medtem ko so nekatere spremembe možganov neizogibne s staranjem, večje težave s pomnjenjem niso ene od njih. Zato je pomembno poznati razliko med normalno s starostjo povezano pozabljivostjo in simptomi, ki lahko kažejo na razvoj kognitivnega upada.

S staranjem prihaja do fizioloških sprememb, ki lahko povzročijo spremembe v možganskih funkcijah, ki smo jih vedno jemali za samoumevne. Za učenje in priklic informacij potrebujemo več časa, prav tako za dokončanje neke aktivnosti. Vendar v večini primerov, če si dovolimo dovolj časa, bomo uspešno priklicali želene informacije. Glavna razlika med s starostjo povezano pozabljivostjo in demenco je, da prva popolnoma ne ohromi posameznika pri vsakodnevnih aktivnostih. Pri demenci pa gre za upad dveh ali več kognitivnih sposobnosti, kot so spomin, jezik, presoja in abstraktno mišljenje. Če izguba spomina postane tako napredujoča in moteča, da vas ovira v vsakdanjem življenju, pri hobijih in družabnih dejavnostih, imate morda opozorilne znake Alzheimerjeve bolezni ali druge vrste demence. V takem primeru je nujno, da se posvetujete s svojim osebnim zdravnikom oziroma specialistom.

Možgani so sposobni ustvarjanja novih možganskih celic pri vseh starostih,  ampak kot velja za mišice, moramo spomin krepiti, sicer ga izgubimo. Naš življenjski slog, navade in dnevne aktivnosti imajo velik vpliv na zdravje možganov. Ne glede na vašo starost, obstaja veliko načinov, kako izboljšati svoje miselne sposobnosti in preprečiti izgubo spomina.

Knjižica je sestavljena iz različnih vaj, ki krepijo različna kognitivna področja. Naloge poskušajte najprej reševati samostojno. Če vam je kakšna vaja pretežka, prosite prijatelje, sorodnike, skrbnike, da vam pomagajo najti pot do rešitve. Naloge vzemite kot izziv, ki se ne konča, ko pridete skozi knjižico. Naj bodo vaje motivacija za iskanje novih vaj v časopisih, revijah in podobnih knjižicah.

Obilo veselja in uspeha pri reševanju vam želimo

Nika Kuplenk.

Knjižica dostopna za tisk s klikom na spodnjo povezavo:

Knjižica_Razgibaj svoj spomin

 

Obisk Alzheimer vasice – HOGEWEYK

Ja, tako kot se sliši. Na Nizozemskem v Weespu obstaja vasica, kjer ima vseh 152 prebivalcev napredovalno obliko Alzheimerjeve demence. Kljub temu živijo povsem normalno življenje. Lahko se odločijo za novo pričesko v frizerskem salonu, si ogledajo predstavo v gledališču, v kavarni poklepetajo s sosedom ali odidejo po nakupih v lokalno trgovino. Ker je Hogeweyk odlična oblika postavljanja teorije v prakso in so obenem prvi na svetu s tako idejo, sem se odločila za kratek obisk.

V Hogeweyk sem prispela ravno na dan odprtih vrat. Vstopila sem skozi vhodna vrata, ki jih odpira zaposlena gospa na recepciji samo za obiskovalce in ne za prebivalce. Izvedela sem, da spodbujajo dan odprtih vrat in vabijo družbo v Hogeweyk, saj prebivalcem ni dovoljeno zapustiti vasi. Tako lahko z obiskovalci dobijo svež dah novih obrazov in prijaznih pozdravov. Takoj sem dobila navodila, da moram spoštovati zasebnost prebivalcev, se izogibati fotografiranju, gledanju skozi okna, obiskovanju hiš ali trkanju po vratih.

Z osnovnimi informacijami sem se opremila še pred obiskom. Hogeweyk je dom za starejše, oblikovan po bivanjskih modelih »zunanjega« sveta. Ideja se je porodila leta 1992, ko sta se dve medicinski sestri odločili izoblikovati nov koncept za zadnja leta življenja bolnikov z Alzheimerjevo demenco, s poudarkom na ohranjanju njihove avtonomnosti. Njuna gonilna želja je bila, da se izoblikuje dom za starejše, ki deluje bolj udobno in prijazno. Do takrat so domovi namreč predstavljali prej vse kot pa prijeten dom za zadnja leta življenja. Do realizacije je prišlo leta 2009. Nekateri ga primerjajo s »Trumanovim šovom«, kjer protagonist ob koncu ugotovi, da je njegovo celotno življenje uprizorjeno. Prebivalci Hogeweyka, uprizorjeni resničnosti navkljub, preživijo svoja zadnja leta svobodno sprehajajoči se po ulicah in kar se da avtonomno ter družabno življenje, česar v primeru velikega dela domov za starejše občane ne bi mogli trditi.

Vasico sestavlja vsega skupaj 23 hišic, vsaka s šestimi ali sedmimi prebivalci, ki imajo svojega skrbnika. Ta prevzame vlogo kuharja, čistilca, spremljevalca na družabne dogodke ali spremljevalca pri nakupih. Vsi, ki so del Hogeweyka, so posebej usposobljeni za delo z dementnimi ljudmi – od prodajalke v trgovini do frizerke. Tam so za to, da opolnomočijo posameznike in spodbujajo njihovo samostojnost. V vasi se poudarja enkratnost vsakega prebivalca, obravnavajo jih kot posameznike, ne kot bolnike. Ravno na podlagi tega so ustvarili koncept, ki ga imenujejo »življenjski slog«. Ljudje, ki si delijo podoben življenjski slog, vključno s temeljnimi vrednotami in normami, si v Hogeweyku delijo tudi bivalne prostore. Tako cimri niso dodeljeni naključo, kot je to praksa drugje, temveč na podlagi povečane možnosti sklepanja prijateljstev s svojimi sostanovalci. Za zdaj imajo 7 življenjskih slogov: urbanega, domačega, kulturnega, indonezijskega, Gooi slog (vasica na Nizozemskem, znana po razkošnem življenju premožnih ljudi), tradicionalega in krščanskega. Prebivalci si znotraj življenjskega sloga delijo tako prostor, ki je oblikovan po določenih vsebinah, kot tudi interese in s tem kvalitetno družbo v preostanku življenja. Mesto v Hogeweyku se sprosti le, ko eden izmed prebivalec premine.

Opazila sem tudi nekaj podobnosti med Hogeweykom in našim projektom nePOZAB. Tudi tam namreč izvajajo razne delavnice, ki predstavljajo tako družabne dogodke kot tudi način krepitve še ohranjenih sposobnosti. Na voljo je 31 različnih delavnic, ki jih prilagajajo željam prebivalcev – od raznih kuharskih do glasbenih delavnic. Prebivalce spodbujajo, da znanja, ki so jih pridobili v svojem poklicu in prostočasnih aktivnostih v obliki delavnic predajo naprej svojim sosedom. Pri tem pomagajo tudi strokovni delavci in številni prostovoljci.

Ko sem se sprehajala po Hogeweyku in srečevala prebivalce, ki so me prav prijetno pozdravili, sem bila navdušena nad razgibanostjo, ki jo tako mala vasica premore. Uživala sem v sprehodu v prijetnem parku z ribnikom, po glavni ulici s klopco, ki spominja na barcelonski Park Güell. Tam sem naletela na frizerski salon, sobo za fizioterapijo, kavarno in Mozartovo sobo za glasbene navdušence. Arhitektura dosledno upošteva potrebe svojih prebivalcev – vse je oblikovano na način, ki spodbuja fizične aktivnosti – vrata, ki se odpirajo sama in tako vabijo k sprehodu, vrt, ki je zelo privlačen, avtomatizirano dvigalo, prilagojena okolica na način, da je prijetno biti zunaj tudi ob deževnih dnevih.

V Hogeweyku svobodo enačijo s srečo. Prebivalci lahko zapuščajo svoje hiše po želji, sami se odločajo o tem, kaj bodo jedli, se včlanijo v klub po lastni želji, lahko igrajo bingo, spijejo pivo, dobrodošli so celo hišni ljubljenčki. Sliši se kar predobro, da bi bilo res, kajne? O tem raju sem želela izvedeti več, zato sem par vprašanj postavila osebi, ki na tem projektu dela že od samega začetka. Po poklicu je arhitekt in obenem tudi eden izmed ustanoviteljev, Frank Van Dillen.

Tekom pogovora mi je zaupal, da so glavno vodilo zaposlenih unikatne potrebe vsakega prebivalca. Prebivalec oziroma svojci so tisti, ki odločajo, kako bo le-ta v vasici živel. Vso osebje je tam, da se tem potrebam prilagodi. Če na primer prebivalec želi vsako nedeljo na nogometno tekmo, bo to lahko storil. Takoj za tem doda, da se temu primerno viša tudi cena nastanitve.

Na vprašanje o nacionalnosti prebivalcev odgovori, da tu lahko prebiva vsak, ki je pripravljen plačati 240€ na dan. Glede na želje in zahteve pa se ta znesek lahko tudi znatno poveča. Frank mi je zaupal, da so stroški vodenja take ustanove kar veliki in da ravno zaradi tega sedaj gradijo še več hišic, da bodo lahko sprejeli več stanovalcev. Poudaril je, da trdno verjame v kvaliteto in variabilnost storitev, ki jo stanovalcem nudijo, na podlagi česar je cena vzdrževanja temu primerna. Zanimivost, na katero sem preko pogovora naletela je, da so že zgradili podobno ustanovo, namenjeno 28 prebivalcem. Zanimanje je bilo namreč tako veliko, prostor za nastanitev pa tako majhen, da so morali vasico podaljšati še izven meja Hogeweyka. Druga ustanova se prav tako nahaja v Weespu.

Govorila sva tudi o tem, kako Hogeweyk navdihuje podobne projekte, ki so se nedavno začeli pojavljati v Švici, Angliji, Novi Zelandiji in Avstraliji. Ko sem ga vprašala, kaj je njegov nasvet, da se tak projekt vzpostavi in tudi obdrži, je dejal, da je to brezdvomno vera v dober namen in povezanost zaposlenih, ki se morajo občasno nekoliko oddaljiti od svojih običajnih poklicnih opredelitev. Tako na primer medicinska sestra v Hogeweyku ni le medicinska sestra temveč je obenem tudi skrbnica doma, zadolžena za likanje, čiščenje, kuhanje… Ta večplastnost poklicnih zadolžitev mnogim zaposlenim ne ustreza popolnoma, zato je za Hogeweyk svojevrsten izziv najti ustrezne oskrbnike.

Je morda čas za Slovenijo, da dobi svoj Hogeweyk? Frank prizna, da je začetek vedno težek in cenovno zahteven. Njim je pri tem na pomoč priskočila država, ki je vložila kar nekaj denarja v prvotno infrastrukturo. No, nekaj je gotovo – s projektom nePOZAB spodbujamo vero v dober namen in krepimo medsebojno povezanost. Tako lahko rečemo, da je pot v pravo smer že odprta.

Kako se povezujejo motnje spanja in Alzheimerjeva demenca

Motnje spanja so pri Alzheimerjevi demenci zelo pogoste. Tako kot ostala patologija, se motnje spanja lahko pojavijo že leta pred kognitivnim upadom in lahko služijo kot napovedni znaki [2].

Prizadele naj bi približno 25-40% oseb z Alzheimerjevo boleznijo v zgodnjih do napredovalnih fazah bolezni. Patologija spanja v nekaterih primerih lahko predstavlja simptom nevrodegeneracije [3].

Najpogostejše motnje spanja pri osebah z Alzheimerjevo boleznijo so pogosta zbujanja tekom noči, motnje cirkadianega ritma, zelo zgodnja zbujanja, pretirana zaspanost tekom dneva. Pogosto pride tudi do motenj dihanja med spanjem. Sprememba, ki je nekako najbolj specifična za AB, je skrajšanje spanja v REM fazi. Motnje cirkadianega ritma lahko v ekstremnih primerih povzročijo, da osebe z AB »zamenjajo« noč za dan (spijo podnevi in so aktivni ponoči) [5].

Nevrobiološki procesi

Med budnostjo se raven zunajceličnih metabolitov v možganih poveča. To vključuje amiloid beta (Aβ), ki prispeva k razvoju patogeneze Alzheimerjeve demence, saj vodi do amiloidnih plakov, ki so poleg nevrofibrilarnih pentelj glavna možganska patologija pri Alheimerjevi bolezni (AB). Ravno nasprotno pa spanje pospeši odstranitev teh metabolitov iz zunajceličnega prostora [1].

Motnje spanja in povečana budnost vodita do povečane produkcije Aβ, kopičenja Aβ pa prav tako vodi do motenj spanja in povečane budnosti. Opazimo lahko začaran krog samo ohranjanja. Načeloma raven Aβ niha, med budnostjo je višji, med spanjem nižji. To nihanje je izgubljeno, ko zaradi motenj spanja pride do odlaganja Aβ [2].

Rrazumevanje povezav med motnjami spanja in AB niso povsem raziskane, saj ni jasno, kdaj so motnje spanja lahko označene za dejavnike tveganja za razvoj AB, ki jih je mogoče preprečiti. Popolnega razumevanja, kako količina in kvaliteta spanja vplivata na kopičenje Aβ za zdaj še nimamo, raziskave pa so pokazale, da ima veliko vlogo pri tem nevropeptid oreksin (v preteklosti imenovan tudi hipokretin). Zadolžen je za začetek in vzdrževanje budnosti, izguba nevronov, ki proizvajajo oreksin, pa naj bi vodila do narkolepsije.  V nedavni raziskavi so delali poskuse na miših in ugotavljali, kako modulacija oreksina vpliva na Aβ patologijo. Miške z izbitim genom za oreksin so pokazale zmanjšanje Aβ skupkov in podaljšan čas spanja. Pri miših, ki so imele oreksinergične nevrone ohranjene in so bile izpostavljene pomanjkanju spanja, se je količina Aβ skupkov v možganih povečala [4].

Poleg pretirane izraženosti oreksina se motnje spanja povezujejo tudi z ostalimi patologijami, ki so povezane z razvojem in napredovanjem AB – oksidativni stress, oslabljena možgansko-krvna bariera, možganska hipoksija (zmanjšan dotok kisika), motnje cirkadianega ritma [4].

Kljub temu lahko z zgodnjimi intervencijami za izboljšanje kvantitete in kvalitete spanja pozitivno vplivamo na zmanjšanje možnosti za razvoj AB preko zmanjševanja tveganja za razvoj amiloidnih plakov [3].

Kako si lahko pri motnjah spanja pomagamo?

Glede na vpliv, ki ga imajo motnje spanja na spoznavne funkcije lahko rečemo, da bomo z izboljšanjem spanja stremeli tudi k izboljšanju spoznavnih funkcij.

Tekom dneva osebe z AB spodbujamo, da redno telovadijo vsaj 30 minut ali pa se udeležujejo sprehodov. Omejen naj bo vnos stimulantov, kot so kava ali čaj. Preprečeni naj bodo dremeži, ki trajajo dlje od 30 minut. Prav tako naj se dremeži ne zgodijo po 13.00. Čas za spanje in zbujanje naj bo reden, spalnica pa namenjena le spanju. Nočni hrup in osvetljava naj bosta minimalizirana.

»Bright Light Therapy« (BLT) terapija s svetlo svetlobo se uporablja za zdravljenje cirkadianih motenj pri osebah z AB. BLT naj bi izboljšal čas nočnega spanja, zmanjšal število nočnih zbujanj, povečal budnost tekom dneva, zmanjšal večerno agitacijsko vedenje in izboljšal kognicijo. Pri terapiji se osebo za določen čas izpostavi intenzivni, a ne pretirani svetlobi ob določenem času dneva [5].

Motnje spanja pri osebah z AB vplivajo tudi na kvaliteto življenja svojcev ali oskrbnikov. Razumevanje potencialnih načinov za izboljšanje kvalitete spanja tako pripomore h kvalitetnejšemu življenju za vse vpletene. Potrebne so nadaljne raziskave, da se podrobneje ugotovi povezavo med motnjami spanja in Aβ skupki ter tau patologijo [2]. Rezultati lahko vodijo do učinkovitega zdravljenja motenj spanja preko vzpostavljanja učinkovitih protokolov za terapijo s svetlo svetlobo, za razvoj antagonistov oreksinskih receptorjev in modulacijo cirkadiane ure [5].

Pomembno se je zavedati, da sta kvaliteta in kvantiteta spanja izjemnega pomena, saj lahko na dolgi rok pomagata pri znižanju tveganja za patološko kognitivno staranje in s tem zamakneta nastop potencialne nevrodegenerativne bolezni.

Reference

[1] Cedernaes, J., Osorio, R., Varga, A., Kam, K., Schiöth, H. and Benedict, C. (2017). Candidate mechanisms underlying the association between sleep-wake disruptions and Alzheimer’s disease.
[2] Holth, J., Patel, T. and Holtzman, D. (2017). Sleep in Alzheimer’s Disease–Beyond Amyloid.
[3] Macedo AC, e. (2017). Is Sleep Disruption a Risk Factor for Alzheimer’s Disease?
[4] Roh, J., Jiang, H., Finn, M., Stewart, F., Mahan, T., Cirrito, J., Heda, A., Snider, B., Li, M., Yanagisawa, M., de Lecea, L. and Holtzman, D. (2017). Potential role of orexin and sleep modulation in the pathogenesis of Alzheimer’s disease.
[5] Urrestarazu, E. and Iriarte, J. (2017). Clinical management of sleep disturbances in Alzheimers disease: current and emerging strategies.

Funkcionalna hrana

Funkcionalna živila so tista živila, ki imajo poleg zagotavljanja sitosti še nek dodaten pozitiven učinek na zdravje oziroma zmanjšujejo tveganje za razvoj bolezni [2] . Uživamo jih kot del vsakodnevne prehrane in morajo vsebovati tolikšno količino določenega  hranila, da ima ta pozitivni učinek, če ga uživamo v normalnih dnevnih količinah. Med funkcionalna živila ne sodijo prehranska dopolnila, nutracevtiki, hrana za specialne medicinske namene, ki jo uživamo pod nadzorom zdravnika. Nutracevtiki predstavljajo bioaktivni izvleček (ponavadi so to polifenoli), izoliran iz določenega živila in se ponavadi uporabljajo kot sestavina hrane za posebne medicinske namene, ne pa v okviru običajne prehrane. Nutracevtike lahko uporabljamo v preventivne namene ali pa za zdravljenje bolezni. Od funkcionalnih živil se razlikujejo v tem, da so ponavadi v obliki prehranskih dopolnil in ne v obliki živil [10] .

Funkionalno živilo je lahko: 1. naravno (nespremenjeno) živilo; 2. živilo, ki mu je bila določena komponenta odvzeta ali dodana; 3. živilo, pri katerem je bila količina določene sestavine ali večih sestavin spremenjena in je živilo tako bolj zdravju koristno [1].

Alzheimerjeva demenca (AD) je nevrodegenerativna bolezen, ki je zaradi starajočega se prebivalstva vse bolj v porastu. Na povečano tveganje za razvoj te bolezni vpliva tudi prehrana. Nezdrava prehrana, ki vsebuje pogosto uživanje velikih količin ogljikovih hidratov, procesiranih živil in sladkorja v telesu vzpodbuja proizvodnjo toksinov, ki povzročajo vnetje, tvorbo amiloidnih plakov v možganih in posledično upad kognitivne funkcije. Zato priporočajo omejeno uživanje procesiranih sirov, predelanega mesa (slanine, dimljenega mesa, šunke), piva (zaradi vsebnosti nitritov), rafiniranih izdelkov (biskviti iz bele moke, bel riž, bel kruh), sladkorja, pokovke iz mikrovalovne pečice (zaradi vsebnosti diacetila, ki naj bi vplival na formacijo amiloidnih plakov) [5,6,7] .

Po drugi strani pa zdrav način prehranjevanja vpliva na zmanjšano tveganje za razvoj AD. Ker zdravila za AD ni, raziskujejo tudi potencialen vpliv določenih hranilnih snovi oz. živil, ki bi lahko v zgodnji fazi pomagale pri zdravljenju te bolezni [3] . Poznanih je kar nekaj živil in hranilnih snovi, ki naj bi zmanjševala tveganje za razvoj AD, zato jih je priporočeno uživati čim bolj pogosto. Ta živila so zeleno listna zelenjava (špinača, zelje, brokoli …), ribe in ostala živila, bogata z omega 3 (n-3) maščobnimi kislinami: losos, tuna, sardelice, lanena semena, stročnice, oreščki, olivno olje in ostala raslinska olja, jagodičevje in temno obarvano sadje, ki je bogato z antioksidanti. Med sadje, ki zmanjšuje tveganje za razvoj AD, sodijo predvsem borovnice, jagode, maline, pomaranče, slive, grenivke in češnje. Kot naravni antibiotik in antioksidant pa deluje tudi hladno stiskano kokosovo olje [4] . Pri ljudeh z AD vpliva tudi na kratkoročno izboljšanje spomina. Pozitivno naj bi vplival še kofein, ki zmanjšuje vnetje v možganih, katerega posledica je razvoj nevrodegenerativnih bolezni. Uživanje 3 skodelic kave dnevno je pri ljudeh z blagim kognitivnim upadom zmanjšalo tveganje za razvoj AD oz. zamaknilo pojav te bolezni [3] . Poleg kave pozitivno učinkuje tudi kakav, cimet, kari, kurkuma in olivno olje ter nekatere druge začimbe [7,4,5].

Dokazano je, da uživanje določenih hranil oz. skupin hranil zmanjšuje tveganje za razvoj AD. Mednje sodijo antioksidanti, kot sta vitamina E in C, selen, koencim Q10 … Antioksidanti delujejo tako, da zmanjšujejo oksidativni stres, ki je pri AD in tudi ostalih boleznih prisoten. Omega 3 maščobne kisline, med katere sodita tudi DHA (dokozaheksaenojska) in EPA (eikozapentaenojska) maščobni kislini zmanjšujejo vrednosti slabega holesterola v krvi, vnetje in formacijo amiloidnih plakov. Podobno deluje tudi vitamin D in spojina oleokantal v olivnem olju, zato se priporoča uživanje ekstra deviškega olivnega olja [5,8] .

Raziskave so še pokazale, da zmanjšane vrednosti vitamina B12 v krvi vplivajo na povečano tveganje za razvoj AD, zato priporočajo uživanje hrane, ki vsebuje dovolj vitamina B12 (jetra, meso, ribe, jajca, mleko, sir …) [9] .

Glavni vir energije za možgane predstavlja glukoza. Kot alternativni vir energije za možgane pa služijo ketonska telesa, ki nastanejo iz srednje verižnih maščobnih kislin. Nekatere raziskave so pokazale, da bi lahko dodatki s ketonskimi telesi bili učinkoviti pri zdravljenjeju AD. Ketonska telesa nastanejo pri kalorijski restrikciji, pa tudi pri uživanju ketogene diete. To je način prehranjevanja, za katerega je značilno uživanje nizkih količin ogljikovih hidratov. Pri raziskavah na miših so ugotovili, da uživanje ketogene diete podaljša življenjsko dobo, ohranja motorične funkcije, spomin in mišično maso pri starejših miših [12] . Raziskave na miših so še pokazale, da dolgotrajno prehranjevanje po ciklični ketogeni dieti (prehranjevanje po ketogeni dieti vsak drug teden), z začetkom uvajanja pri miših srednjih let, zmanjša smrtnost in pomaga pri ohranjanju spomina [11] .

Reference

[1] NIJZ. 2010. Povezava med zdravjem in prehrano- funkcionalna živila. http://www.nijz.si/sl/povezava-med-zdravjem-in-prehrano-funkcionalna-zivila (27. 9. 2017)
[2] Zeratsky K. 2015. I’ve heard the term “functional foods,” but I don’t know what it means. Can you explain? Mayoclinic. http://www.mayoclinic.org/healthy-lifestyle/nutrition-and-healthy-eating/expert-answers/functional-foods/faq-20057816  (28. 9. 2017)
[3] Baroke S. 2013. Functional food trends focus on chronic disease. Nutraceuticals World. https://www.nutraceuticalsworld.com/issues/2013-06/view_features/functional-food-trends-focus-on-chronic-disease/ (28 .9. 2017)
 [4] Gu Y, et al. 2010. Food combination and Alzheimer disease risk: a protective   diet. Arch Neurol. 67, 6: 699-706.
[5] Lourida I, et al. 2013. Mediterranean diet, cognitive function, and dementia: a systematic review. Epidemiology. 24, 4: 479-89.
[6] Scarmeas N, et al. 2008. Physical activity, diet, and risk of Alzheimer disease. JAMA. Alt Med Rev. 13, 1: 50-7.
[7] Baum L, et al. 2008. Six-month randomized, placebo-controlled, double-blind, pilot clinical trial of curcumin in patients with Alzheimer disease. J Clin Psychopharmacol. 28, 1: 110-3.
[8] Cardoso BR. 2013. Importance and management of micronutrient deficiencies in patients with Alzheimer’s disease. Clin Interv Aging. 8: 531-42.
[9] Swaminathan A.,  Jicha G. A. 2014. Nutrition and prevention of Alzheimer’s dementia. Frontiers in aging neuroscience, 6: 282.
[10] Bonvilius V. 2014. Health benefits of functional foods. Bonvictor.blogspot.net http://bonvictor.blogspot.si/2014/05/health-benefits-of-functional-foods.html (28. 9. 2017)
[11] Newman, J. C., Covarrubias, A. J., Zhao, M., Yu, X., Gut, P., Ng, C. P., Verdin, E. 2017. Ketogenic Diet Reduces Midlife Mortality and Improves Memory in Aging Mice. Cell Metabolism. 26, 3: 547-557.
[12] Roberts M. N., Wallace M. A., Tomilov A. A., Zhou Z., Marcotte G. R., Tran D., Imai D. M. 2017. A Ketogenic Diet Extends Longevity and Healthspan in Adult Mice. Cell Metabolism. 26, 3: 539-546.

Začimbe

Začimbe so se stoletja uporabljale kot dodatki k prehrani ali pa kot medicinski pripravki za zdravljenje bolezni oz. lajšanje simptomov. Vedno več raziskav dokazuje, da rastlinska hrana, med katero sodijo tudi začimbe zmanjšuje tveganje za razvoj AD. V nadaljevanju bo predstavljenih nekaj začimb, za katere obstajajo raziskave o njihovem pozitivnem učinku na preprečevanje razvoja AD ali pa na počasnejše napredovanje AD [1].

Žafran (Crocus sativus)

Žafran je najdražja začimba na svetu, ki se v Perzijski tradicionalni medicini uporabljala za zdravljenje demence in depresije [2]. Dodaja se ga tudi k živilom, saj ima vlogo barvila in živilom daje prijetno aromo. Žafran naj bi deloval protivnetno, antioksidativno, zmanjševal naj bi tudi tvorbo amiloida, vendar so na tem področju potrebne še dodatne raziskave [1]. V eni izmed študij so ugotovili, da je uživanje dodatkov z žafranom skozi določeno časovno obdobje izboljšalo spomin, kognitivne sposobnosti in simptome bolezni pri ljudeh z AD [3].

Kurkumin

Kurkumin je glavna sestavina kurkume. Ekstrakt korenike kurkume (Curcuma longa) se zaradi svojih aromatskih in zdravilnih učinkov uporablja v Ajurvedi (Indijska tradicionalna medicina) in ostalih tradicionalnih medicinah Srednjega vzhoda ter vzhodnih in jugovzhodnih Azijskih držav že okoli 1000 let [4]. Ekstrakt kurkume je sestavljen pretežno iz kurkominoidov, največji delež izmed njih pa predstavlja kurkumin [1]. Kurkumin deluje pri ljudeh, ki imajo AD nevroprotektivno, prav tako zmanjšuje tveganje za razvoj AD. Dokazano je bilo, da ima antioksidativne in protivnetne učinke [5] . Kurkumin prehaja tudi  krvno-možgansko pregrado in zavira tvorbo amiloida beta in formacijo plakov [6] . Problem, ki se pojavi pri kurkuminu je, da le ta ni topen v vodi. To pomeni, da je dobro, če ga uživamo skupaj z maščobo (npr. oljem), saj s tem povečamo njegovo razpoložljivost.

Cimet (Cinnamomum zeylanicum Nees)

Cimet je začimba, s široko uporabo po različnih delih sveta. Je tropsko zimzeleno drevo, ki raste v Indiji, na Šrilanki, Madagaskarju in na Indokitajskem polotoku. Notranje lubje drevesa se uporablja v tradicionalni medicini in kot aromatsko sredstvo v živilih [1] .  Labaratorijski testi in raziskave na podganah so pokazali, da ima cimet antioksidativne učinke [7] . Imel naj bi tudi protivnetne učinke, vendar je za to zelo malo dokazov, potrebne so nadaljne raziskave.

Poper

Črni poper (Piper nigrum) je začimba, ki ima antioksidativne lastnosti [8] . Uspeva predvsem v tropskih predelih (Šrilanka, J Indija) [2] . Raziskave na podganah so pokazale, da uživanje črnega popra izboljša spomin in kognitivne funkcije, zato bi naj bil koristen pri zdravljenju AD. Prav tako zmanjšuje tvorbo amiloidnih plakov in vrednosti holinesteraze [9] . Piperin je alkaloid, ki se nahaja v črnem in dolgem popru (Piper longrum). Raziskave na živalih so pokazale, da piperin izboljšuje spomin, tako da zmanjšuje nevrodegeneracijo v hipokampusu [10] .

Ingver (Zingiber  officinale)

Ingver je začimba in aromatsko sredstvo, ki se prideluje v Indiji, na Kitajskem, v Nigeriji, na Fidžiju, v Avstraliji in na Jamajki [2] . Na različnih delih sveta se ingver že dolgo časa uporablja v tradicionalni medicini, za zdravljenje bolezni, med drugim tudi nevrodegenerativnih [11]  . Korenika ingverja se uporablja za prehranske namene, za pijače in v medicinske namene [1] .  Ingver zaradi svojih lastnosti nakazuje potencialno pomembno vlogo pri zdravljenju AD.  Deluje kot antioksidant in na ta način zmanjšuje oksidativni stres [12] .  Prav tako ščiti nevrone, tako da poveča količino nevrotrofičnega faktorja in na ta način zmanjša tveganje za razvoj AD[13] . S preprečevanjem peroksidacije lipidov lahko ingver upočasni potek AD [14] .

Česen (Allium  sativum)

Česen se uporablja kot začimba, živilski aditiv in v medicinske namene, saj preprečuje oz. zavira razvoj številnih bolezni. Zmanjšuje tudi tveganje za razvoj AD [15] . Zaradi antioksidativnega delovanja naj bi zmanjševal kognitivne poškodbe, ki jih povzroča tvorba amiloidnih plakov[16].

Reference

[1] Mirmosayyeb, O., Tanhaei, A., Sohrabi, H. R., Martins, R. N., Tanhaei, M., Najafi, M. A., Meamar, R in sod. 2017. Possible role of common spices as a preventive and therapeutic agent for Alzheimer’s disease. International journal of preventive medicine. 8: 5.
[2] Akhondzadeh, S. 2007. Herbal  medicines  in the  treatment of psychiatric and neurological disorders. In Springer. 119: 138 .
[3] Akhondzadeh, S., Sabet, M. S., Harirchian, M. H.,  Togha, M., Cher-aghmakani,  H.,  Razeghi,  S.,  Hejazi,  S. S.,  Yousefi,  M. H.,  Ali-mardani,  R.,  Jamshidi,  A. 2010. A  22-week,  multicenter,  randomized, double-blind controlled trial  of  Crocus  sativus  in the  treatment  of mild-to-moderate  Alzheimer’s  disease.  Psychopharmacology. 207, 4: 637-643.
[4] Goel A, Kunnumakkara AB, Aggarwal BB. 2008. Curcumin as “Curecumin”: From kitchen to clinic. Biochem Pharmacol. 75:787–809.
[5] Menon, V. P. ;  Sudheer,  A. R.  2007. Antioxidant  and  anti-inflammatory properties of curcumin. V: The Molecular Targets and Therapeutic Uses of Curcumin in Health and Disease. Aggarwal B. B., Surh Y. J., Shishodia S. (ur). Springer, Boston MA: 105-125.
[6] Zhao, L.N.;  Chiu, S.-W.; Benoit,  J. R .M., Chew, L.Y., Mu, Y. 2012. The effect of curcumin on the stability of Aβ dimers. The Journal of Physical Chemistry B. 116, 25: 7428-7435.
[7] Amin K. A., Abd El-Twab T. M. 2009. Oxidative markers, nitric oxide and homocysteine alteration in hypercholesterolimic rats: role of atorvastatine and cinnamon. International Journal of Clinical and Experimental Medicine. 2, 3: 254-65.
[8] Vijayakumar, R., Surya, D., Nalini, N. 2004. Antioxidant  efficacy  of black pepper (Piper  nigrum L.) and piperine in rats with high fat diet induced oxidative stress. Redox Report. 9, 2: 105-110.
[9] Subedee, L., Suresh, R., Jayanthi, M., Kalabharathi, H., Satish, A., Pushpa V. 2015. Preventive  Role  of  Indian  Black  Pepper  in  Animal Models  of  Alzheimer’s Disease. Jouranl of  Clinical Diagnostic Research. 9, 4: 1-4.
[10] Chonpathompikunlert P.;  Wattanathorn  J.;  Muchimapura S. 2010. Piperine, the  main  alkaloid  of Thai black pepper, protects against neurodegeneration and cognitive  impairment  in animal model of cognitive deficit like condition of Alzheimer’s disease. Food Chemistry and Toxicology. 48, 3: 798-802.
[11] Afzal Μ., Al-Hadidi D., Menon M., Pesek J., Dhami M. 2001. Ginger: an ethnomedical, chemical and pharmacological review. Drug Metabolism and Drug Interactions. 18, 3-4: 159-190.
[12] Ghayur, M. N., Gilani A. H.; Ahmed T., Khalid A., Nawaz S.A.,  Agbedahunsi J. M.;  Choudhary M. I., Houghton P. J. 2008. Muscarinic, Ca(++) antagonist and specific butyrylcholinesterase  inhibitory  ac-tivity  of dried  ginger extract  might explain  its use in  dementia. Journal of Pharmacy and Pharmacology. 60, 10: 1375-1383.
[13] Shim S., Kim S., Kwon Y.-B., Kwon J. 2012. Protection  by  [6]-shogaol  against  lipopolysaccharide-induced  toxicity  in  murine  as-trocytes  is related to production  of  brain-derived neurotrophic fac-tor. Food Chemistry and Toxicology. 50, 3: 597-602.
[14] Guillemin G. J., Meininger V., Brew  B. J. 2006. Implications  for  the kynurenine  pathway  and  quinolinic  acid  in  amyotrophic  lateral sclerosis. Neurodegenerative Diseases. 2, 3-4: 166-176.
[15] Gupta V. B., Indi S., Rao K. 2009. Garlic extract  exhibits  antiamyloi-dogenic activity on amyloid”beta fibrillogenesis: relevance to  Alz-heimer’s disease. Phytotherapy Research. 23, 1: 111-115.
[16] Jeong J. H., Jeong H. R., Jo Y.N., Kim H. J., Shin J. H., Heo H.J. 2013. Ameliorating  effects  of  aged  garlic  extracts  against  Aβ-induced neurotoxicity and cognitive impairment. BMC Complementary and Alternative Medicine. 13, 1: 1-11. 

Projekt ADAM

Vseslovenski projekt zgodnjega odkrivanja demence:
Alzhaimerjeva Demenca, Avtomatiziran Monitoring

V Sloveniji je približno 32.000 oseb obolelih za demenco, 100.000 svojcev in zdravstvenih delavcev skrbi za te osebe, v prihodnjih dvajsetih letih naj bi se te številke podvojile. Tej kruti bolezni, ki na svoj krut način posamezniku odvzame dostojanstvo in osebnost medicina zaenkrat ne more veliko narediti. Težo tega problema so zaznali podjetje BLCKB – družba za aplikativno nevroznanost, Nevrološka klinika UKCLJ, Društvo spominčica ter ZDUS, ki so skupaj osnovali projekt ADAM, realizacijo samega projekta pa je omogočila zavarovalnica Triglav.

Kaj sploh je projekt ADAM?

Vseslovenski projekt Adam je namenjen osveščanju o problematiki demence, zgodnjemu odkrivanju spominskih in miselnih motenj ter znanstveno-raziskovalnem delu, usmerjenem k razvoju novih diagnostičnih metod za demenco s pomočjo EEG tehnologije. Torej projekt ni le namenjen ozaveščanju, ampak tudi raziskavi, da bi omogočili sebi ali pa vsaj naslednjim generacijam daljše in bolj kvalitetno življenje z Alzhaimerjevo demenco.

Odziv Slovenske populacije je bil nad pričakovanji. Odzvalo se je na tisoče ljudi, ki bi si želeli testirati svoje miselne sposobnosti in pripomoči k hitrejšemu razvoju zgodnjega odkrivanja te krute bolezni.

Kaj smo opazili?

Skozi projekt ADAM, smo opažali, da ogromno Slovencev želi uspešno biti bitke s to boleznijo. Ljudje, se zavedajo problema alzhaimerjeve bolezni, saj se vedno pogosteje srečujejo z njo. Številni udeleženci so poročali o tem, da so pri svojih bližnjih zelo pozno opazili znake demence, ko pa so potrebovali pomoč je bilo na voljo tako malo informacijo kot tudi organizacij, ki bi jim lahko pomagale ali pa enostavno niso vedeli kam se obrniti po pomoč. Življenjska doba se daljša, večina skrbnikov oseb, obolelih za Alzahimerjevo demenco je še vedno polno zaposlena, imajo službe, obveznosti, družino in ne nazadnje živijo svoje življenje. V napredujočih fazah alzhaimerjeve demence skrb za obolelega zahteva celo osebo, zahteva oskrbo 24 ur na dan, 7 dni v tednu.

Zavedanje o tem, kako kruta bolezen je alzhaimerjeva demenca je pretresla marsikoga, kar se je kazalo v tem, da so se številni udeleženci spraševali ali imajo demenco, če npr. pozabijo kaj so prišli iskati v klet, ne najdejo ključev ali se ne morejo spomniti imena znanca. Nekateri so se že odpravili do zdravnika, nekateri so pričeli delati na lastni preventivi. Pomembno je, da ne povzročamo panike, stresa in skrbi sebi in svoji okolici. Pomembno je, da se vprašamo koliko pravzaprav vem o demenci, ali znam prepoznati njene simptome ter najpomembnejše, kaj lahko storim, da si podaljšam svoje življenje in njegovo kvaliteto. Na takšen način bomo zmanjšali svoj strah pred neznanim, saj bo neznano bolezensko stanje postalo znano. In v primeru, da se srečamo z njo bomo pripravljeni na boj.

 

 

 

Prehrana in Alzheimerjeva demenca

Velik faktor tveganja za razvoj Alzheimerjeve demence predstavlja prisotnost gena za apolipoprotein E, pomembno vlogo ima tudi β amiloid [1]. Za AD je značilna tvorba amiloidnih plakov, nevrofibrilarnih pentelj, oksidativni stres in vnetje, kar povzroča nevrodegeneracijo [2] .
Prevalenca AD v svetu narašča in posledično povzroča velik javno zdravsteni problem. Epidemiološke študije kažejo, da naj bi bila prehrana pomemben dejavnik pri obvladovanju bolezni. Antioksidanti, vitamini B kompleksa, polifenoli in večkrat nenasičene maščobne kisline, ter posledično uživanje rib, sadja, zelenjave, kave in zmernih količin alkohola zmanjšujejo tveganje za razvoj Alzheimerjeve demence [3]. Nasprotno pa uživanje nasičenih maščobnih kislin, visok kalorični vnos hranil in prekomerno uživanje alkohola poveča tveganje za razvoj AD. Kljub temu pa so rezultati randomiziranih kontrolnih študij nasprotujoči in ne podajajo enakih ugotovitev kot epidemiološke raziskave [4].

Ribe

Epidemiološki podatki kažejo, da uživanje rib zmanjša tveganje za razvoj AD, predvsem pri ljudeh, ki nimajo gena za apolipoprotein E [5, 6]. Ugotovljena je bila povezava med uživanjem dolgoverižnih večkrat nenasičenih maščobnih kislin EPA (eikozapentaenojska kislina) in DHA (dokozaheksaenojska kislina) ter manjšim tveganjem za razvoj AD.

Sadje in zelenjava

Ugotovljeno je bilo, da uživanje srednjih oz. velikih porcij sadja in zelenjave v primerjavi z majhnimi porcijami oz. neuživanjem sadja in zelenjave zmanjša tveganje za razvoj AD [7]. Razlog za to bi naj bil visoka vsebnost antioksidantov in bioaktivnih komponent ter nizka vsebnost nasičenih maščob.

Mlečni izdelki

Zmeren vnos nenasičenih maščob iz mlečnih izdelkov in namazov pri srednji starostni populaciji ljudi, je zmanjšal tveganje za razvoj AD. Med tem ko, je vnos nasičenih kislin iz mlečnih izdelkov in namazov, povečal tveganje za razvoj AD [8, 9]. Iz tega vidimo, da z mlečnimi izdelki ne smemo pretiravati, saj vsebujejo nasičene maščobne kisline, ki lahko v prevelikih količinah negativno vplivajo na zdravje in povečajo tveganje za razvoj AD. Vseeno pa je priporočeno njihovo uživanje v zmernih količinah, saj so bogat vir beljakovin, vsebujejo pa tudi pomembne vitamine in minerale.

Alkohol

Epidemiološke raziskave kažejo, da uživanje majhnih do zmernih količin alkohola zmanjša tveganje za razvoj AD, predvsem pri ljudeh, ki nimajo gena za apolipoprotein E [10,11] . Nasprotno pa je bilo uživanje večjih količin alkohola (več kot dve alkoholni pijači dnevno) in hkratno kajenje (več kot škatlica cigaretov dnevno) ter prisotnost apolipoproteina E, povezano z večjim tveganjem za razvoj AD [12] . Poleg količine zaužite alkoholne pijače, ima pomemben vpliv tudi vrsta alkoholne pijače (vino, pivo, mešane alkoholne pijače). Na živalskih modelih je bilo ugotovljeno, da resveratrol in ostali polifenoli v rdečem vinu zmanjšajo formacijo plakov in ščitijo pred  toksičnostjo, ki jo povzroča β amiloid [13, 14] .

Mediteranska prehrana

Zgoraj napisanim ugotovitvam glede količin uživanja posameznih skupin živil se najbolj približa mediteranski način prehranjevanja. Mediteranski način prehranjevanja je zbirka tradicionalnih prehranskih vzorcev, ki so bili značilni za države, ki mejijo na Sredozemsko morje. Za ta način prehranjevanja je značilno uživanje velikih količin zelenjave, stročnic, polnozrnatih izdelkov, sadja, olivnega olja in oreščkov. Vnos nasičenih živalskih maščob je relativno nizek, zmeren vnos rib pa zagotovi uživanje dovolj več krat nenasičenih maščobnih kislin. Glavni vir alkohola v mediteranski prehrani je rdeče vino, ki se uživa ob obrokih in ima pozitivne učinke tudi zaradi vsebnosti polifenolov. Raziskave so še pokazale, da mediteranska prehrana zmanjša tveganje za razvoj AD in smrtnost pri ljudeh, ki že imajo AD [15, 16] .

 

Reference

[1] Liao F., Yoon H., Kim J. 2017. Apolipoprotein E metabolism and functions in brain and its role in Alzheimer’s disease. Current Opinion in Lipidology, 28, 1: 60.
[2] Steele M., Stuchbury G., Münch, G. 2007. The molecular basis of the prevention of Alzheimer’s disease through healthy nutrition. Experimental Gerontology, 42, 1: 28-36.
[3] Ramassamy C., Belkac´emi A. 2011. Nutrition and alzheimer’s disease: is there any connection? Current Alzheimer Research, 8, 5: 443–444.
[4] Hu N., Yu J. T., Tan L., Wang Y. L., Sun L., Tan, L. 2013. Nutrition and the risk of Alzheimer’s disease. BioMed Research International, 2013: 12.
[5]
Huang T. L., Zandi P. P., Tucker K. L. in sod. 2005. Benefits of fatty fish on dementia risk are stronger for those without APOE 𝜀4. Neurology, 65, 9: 1409–1414.
[6] Morris M .C., Evans D. A. , Bieniaset J. L.  in sod. 2003. Consumption of fish and n-3 fatty acids and risk of incident Alzheimer disease. Archives of Neurology, 60, 7: 940–946.
[7] Hughes T. F., Andel R., Small B. J. in sod. 2010. Midlife fruit and vegetable consumption and risk of dementia in later life in swedishtwins. American Journal of Geriatric Psychiatry, 18, 5: 413–420.
[8] Laitinen M. H., Ngandu T., Rovioetal S. 2006. Fat intake at mid life and risk of dementia and Alzheimer’s disease: a population based study. Dementia and Geriatric Cognitive Disorders, 22, 99: 107.
[9] Eskelinen M. H., Ngandu T., Helkala E.-L. in sod. 2008. Fat intake at mid life and cognitive impairment later in life:a population based CAIDE study. International Journal of Geriatric Psychiatry, 23, 7: 741–747.
[10] Panza F., Capurso C., D’Introno A. in sod. 2009. Alcohol drinking, cognitive functions in older age, predementia, and dementia syndromes. Journal of Alzheimer’s Disease, 17, 1: 7– 31.
[11] Weyerer S. , Sch¨aufele M., Wiese B. in sod. 2011. Current alcohol consumption and its relationship to incident dementia: results from a 3-year follow-up study among primary care attenders aged 75 years and older. Age and Ageing, 40, 4: 456– 463.
[12] Harwood D. G. , Kalechstein A., Barkeretal W. W. 2010. The effect of alcohol and tobacco consumption, and apolipoprotein E genotype, on the age of onset in Alzheimer’s disease. International Journal of Geriatric Psychiatry, 25, 5: 511–518.
[13] Huang T.-C., Lu K.-T., Wo Y.-Y. P., Wu Y.-J., Yang Y.-L. 2011. Resveratrol protects rats from A
𝛽-induced neurotoxicity by the reduction of  iNO Sexpression and lipid peroxidation. PLoS ONE, 6, 12: e29102, doi: 10.1371/journal.pone.0029102: 9.
[14] Karuppagounder S. S., Pinto J. T., Xu H., Chen H.-L , Beal M. F., Gibson G. E. 2009. Dietary supplementation with resveratrol reduces plaque pathology in a transgenic model of Alzheimer’s disease. Neurochemistry International, 54, 2: 111–118.
[15]
Scarmeas N., Stern Y., Tang M. X., Mayeux R., Luchsinger, J. A. 2006. Mediterranean diet and risk for Alzheimer’s disease. Annals of Neurology, 59, 6: 912-921.
[16] Scarmeas N., Luchsinger J. A., Mayeux R., Stern Y. 2007. Mediterranean diet and Alzheimer disease mortality. Neurology, 69, 11: 1084–1093.

Fizična Aktivnost

Glavna možganska patologija pri Alzheimerjevi bolezni (AB) so nevrofibrilarne pentlje in amiloidni plaki[1]. Znanstveniki še niso uspeli odkriti zdravila, ki bi učinkovito zdravilo omenjeno bolezen, zato je trend v raziskovanju preučevanje različnih metod, ki bi utegnile pozitivno vplivati na simptomatiko in potek Alzheimerjeve bolezni. Fizična aktivnost je eden izmed dejavnikov, ki izkazuje pozitiven potencial tako pri preventivi kot tudi pri simptomatiki in poteku bolezni pri Alzheimerjevi bolezni.

Amiloidni plaki in nevrofibrialarne pentlje.

Obstoječa znanstvena literatura navaja, da telesna aktivnost vpliva na zmanjšanje pojavnosti Alzheimerjeve bolezni pri zdravih posameznikih, med tem ko pri posameznikih z demenco pripomore k zamiku upada kognitivnih sposobnosti, k boljšemu razpoloženju, k boljšim motoričnim sposobnostim in k zmanjšanju vnetja[2, 3, 4, 5].

Nevrobiološki učinki fizične aktivnosti na možgane

 Fizična aktivnost pozitivno vpliva na možganske žile, hipokampus (tj. možganska struktura, odgovorna za spomin) in na nevrogenezo (tj. nastajanje novih živčnih celic). Izkazuje pozitivni vpliv na signaliziranje nevrotrofičnega dejavnika možganskega izvora (ang. BDNF-brain derived neurotrophic factor), ki ima pomembno vlogo pri nevroplastičnosti in pri uravnavanju celičnega odziva na stres. Omenjeni dejavnik namreč vpliva na zmanjšanje amiloida β (β40 in β42), ki je odgovoren za tvorbo amiloidnih plakov in nevrofibrilarnih pentelj[1]. Poleg pozitivnega vpliva na BDNF fizična aktivnost zmanjšuje tudi oksidativni stres in upad spomina, hkrati pa vpliva tudi na druge nevrotrofične dejavnike[6].

Pojavnost sporadične AB in blage kognitivne motnje je pozitivno povezana s kardiovaskularnimi obolenji oz. motnjami, ki bi naj bile povezane z nastankom nevronskih disfunkcij. Vaskularna hipoteza predvideva, da je možganska hipoperfuzija (tj. zmanjšanje pretoka krvi v možganih, zaradi nenadnega padca krvnega tlaka) vzročni dejavnik, ki pripomore k nastanku AB in blage kognitivne motnje. Posledično je pomemben dejavnik pri preventivi za demenco in kognitivne motnje, tudi pravočasno odkrivanje kardiovaskularnih obolenj ter navsezadnje tudi ukvarjanje z aktivnostmi, ki imajo pozitiven učinek na srce in ožilje. Takšen učinek izkazujeta tudi aerobna in izometrična vadba, saj vplivata na uravnavanje krvnega tlaka in pripomoreta k celovitem delovanju vaskularnega sistema[7].

Vpliv vaskularnih dejavnikov tveganja na nastanek AB.

Vrste fizične aktivnosti

Znanstveniki so ugotovili, da je izmed različnih vadb najbolj učinkovita aerobna vadba, saj vpliva na povečanje krvnega pretoka v možganih, preprečuje oz. zmanjšuje atrofijo hipokampusa ter pozitivno vpliva na nevrogenezo[3]. Poleg omenjenega vpliva tudi na večjo raven nevrotrofičnih dejavnikov, zmanjšuje nevronsko vnetje ter zavira oz. preprečuje nevronsko smrt[4]. Po drugi strani pa raziskava iz leta 2017 navaja kot še bolj učinkovito v primerjavi z aerobno vadbo izometrično vadbo. Slednja naj bi bolj učinkovito uravnavala delovanje žilnega sistema, saj s stimulacijo razširjanja žil povzroča kaskado vaskularnih, nevrotrofičnih in nevro-endokrinih dogodkov, ki vplivajo na izboljšanje kognitivnih funkcij[7].

Vrsta in intenziteta vadbe

Nizko-intenzivna vadba naj bi pozitivno učinkovala na vidno-prostorsko zaznavanje in pozornost, zmerno-intenzivna vadba pa naj bi vplivala na splošne kognitivne sposobnosti kot so delovni in verbalni spomin ter pozornost[8]. Čeprav izsledki raziskav o optimalnem času izvajanja vadbe niso usklajeni, svetovna organizacija za zdravje in večji del raziskav navajajo, da je priporočena frekvenca vadbe najmanj 150 min/teden. Kot najučinkovitejšo vadbo pa omenjajo aerobno in izometrično vadbo oz. vaje za moč [9, 10]. Poleg aerobne in izometrične vadbe svoje pozitivne učinke na AB izkazuje tudi joga. Slednja izkazuje tako psihološke kot tudi medicinske učinke na simptome pri AB[11].

Joga in AB

8-tedenska vadba sedeče joge se je izkazala kot učinkovita pri izboljšanju kognitivnih sposobnosti kot je npr. koncentracija ter pri izboljšanju ravnotežja[12]. Dihanje, ki je pomemben del joge namreč vpliva na povečanje ravni nevrotrofičnih rastnih dejavnikov, katerih funkcija je med drugim tudi zaščita nevronov[13].

Prikaz nekaj položajev pri sedeči jogi.

Iyengar joga se je izkazala za zelo učinkovito pri zmanjševanju depresivnih simptomov. Streeter in kolegi[14] so dokazali da je 12-tedensko izvajanje omenjene vrste joge, skupaj z jogo povezanim dihanjem učinkovito pri terapiji močne depresivne motnje, saj se je tekom intervencije simptomatika depresije pomembno izboljšala. Zaključimo lahko, da bi omenjena vrsta joge lahko pripomogla tudi k zmanjševanju depresivnih simptomov pri obolelih z AB.

Kirtan Kriya joga se je izkazala za zelo učinkovito pri spodbujanju kognitivnih zmožnosti pri posameznikih, ki imajo blago kognitivno motnjo ali pa celo AB. Omenjena vrsta meditacije je del Kundalini joge in deluje na različne možganske predele. SPETC (ang. single-photon emission computed tomography) raziskave kažejo, da pride med izvajanjem omenjene meditacije do povečanega krvnega pretoka v frontalnih predelih možganov, hkrati pa se poveča aktivnost v posteriornem cingulatnem girusu, katerega nizka aktivnost je ena izmed prvih indikacij pri diagnozi AB ter tudi v anteriornem predelu omenjenega girusa[15]. Pozitivne učinke Kundalini joge potrjuje tudi raziskava, ki je pokazala, da ima ta vrsta joge tako kratko- kot tudi dolgo-ročne pozitivne učinke na izboljšanje izvršnih funkcij, hkrati pa pozitivno vpliva tudi na razpoloženje in na kognitivne sposobnosti (npr. vpliva na izboljšanje verbalnega in vidnega spomina)[16].

Spremembe v posteriornem cingulatnem girusu pri izvajanju meditacije Kundallini.

Reference

[1] Nigam, S. M., Xu, S., Kritikou, J. S., Marosi, K., Brodin, L. in Mattson, M. P. (2017). Exercise and BDNF reduce Aβ production by enhancing α-secretase processing of APP. V  Journal of Neurochemistry, (2017), 1-11. doi: 10.1111/jnc.14034
[2] Abd El-Kader, S. M. in Al-Jiffri, O. H. (2016). Aerobic exercise improves quality of life, psychological well-being and systemic inflammation in subjects with Alzheimer’s disease. V Afri Health Sci, 16(4), 1045-1055. doi: http://dx.doi.org/10.4314/ahs.v16i4.22
[3] Cass, S. P. (2017). Alzheimer’s Disease and Exercise: A Literature Review. V Current Sports Medicine Reports, 16(1), 19-22. doi: 10.1249/JSR.0000000000000332
[4] Groot, C., Hooghiemstra, A. M., Raijmakers, P. G. H. M., van Berckel, B. N. M., Scheltens, P., Scherder, E. J. A. … Ossenkoppele, R. (2016). The effect of physical activity on cognitive function in patients with dementia: A meta-analysis of randomized control trials. V Ageing Research Reviews, 25(2016), 13-23. doi: http://dx.doi.org/10.1016/j.arr.2015.11.005
[5] Stephen, R., Hongisto, K., Solomon, A. in Lönnroos, E. (2017).  Physical Activity and Alzheimer’s Disease: A Systematic Review. V Journals of Gerontology: Biological Sciences, 72(6), 733-739. doi:10.1093/gerona/glw251
[6] Özbeyli, D., Sari, G., Özkan, N., Karademir, B., Yüksel, M., Çilingir Kaya, Ö. T. in Kasimay Çakir, Ö. (2017). Protective effects of different exercise modalities in an Alzheimer’s disease-like model. V Behavioural Brain Research, 328(2017), 159-177. doi: https://doi.org/10.1016/j.bbr.2017.03.044
[7] Hess, N. C. in Smart, N. A. (2017). Isometric Exercise Training for Managing Vascular Risk Factors in Mild Cognitive Impairment and Alzheimer’s Disease. V Frontiers in Aging Neuroscience, 9(48), 1-12. doi: 10.3389/fnagi.2017.00048
[8] Koščak Tivadar, B. (2017). Physical activity improves cognition: possible explanations. V Biogerontology, 18(4), 477-483. doi: 10.1007/s10522-017-9708-6
[9] Ahlskog, J. E., Geda, Y. E., Graff-Radford, N. R. in Petersen, R. C. (2011). Physical Exercise as a Preventive or Disease-Modifying Treatment of Dementia and Brain Aging. V Mayo Clin Proc., 86(9), 876-884. doi: 10.4065/mcp.2011.0252
[10] World Health Organization. (2017). Global recommendations on physical activity for health. Geneva: World Health Organization. Pridobljeno 28. 6. 2017 s http://www.who.int/dietphysicalactivity/factsheet_olderadults/en/
[11] Mooventhan, A. in Nivethitha, L. (2017). Evidence based effects of yoga in neurological disorders. V Journal of Clinical Neuroscience,2017, 1-7. http://dx.doi.org/10.1016/j.jocn.2017.05.012
[12] McCaffrey, R., Park, J., Newman, .D. in Hagen, D. (2014). The effect of chair yoga in older adults with moderate and severe Alzheimer’s disease. V Res Gerontol Nurs, 7(4), 171-177. doi: 10.3928/19404921-20140218-01
[13] Balasubramanian, S., Mintzer, J. E., Wahlquist, A. E. (2015). Induction of salivary nerve growth factor by yogic breathing: a randomized controlled trial. V Int Psychogeriatr., 27(1), 168-170. doi: 10.1017/S1041610214001616
[14] Streeter, C. C., Gerbarg, P. L., Whitfield, T. H., Owen, L., Johnston, J., Silveri, M. M. … Jensen, J. E. (2017). Treatment of Major Depressive Disorder with Iyengar Yoga and Coherent Breathing: A Randomized Controlled Dosing Study. V The journal of alternative and complementary medicine, 10(19), 1-7. doi: 10.1089/acm.2016.0140
[15] Singh Khalsa, D. in Newberg, A. (2012). Kirtan Kriya Meditation: A Promising Technique for Enhancing Cognition in Memory-Impaired Older Adults. V P. E., Hartman-Stein in A., La Rue (ur.), Enhancing Cognitive Fitness in Adults (str. 419-431). United States: Springer-Verlag New York Inc.
[16] Eyre, H. A., Siddarth, P., Acevedo, B., Van Dyk, K., Paholpak, P., Ercoli, L. … Lavretsky, H. (2017). A randomized controlled trial of Kundalini yoga in mild cognitive impairment. V International Psychogeriatrics, 29(4), 557-567. doi:10.1017/S1041610216002155