Vadba sedeče joge v parku

V Domu Upokojencev Izola je zopet potekala vadba sedeče joge za obolele za Alzheimerjevo boleznijo. Delavnica je potekala v torek 4. 6. 2019. Izvajalki Satja Šušteršič in Klara Lelja sta tokrat preselili izvajanje joge v park pred domom, saj je sončen dan ponujal lepo priložnost za vadbo zunaj. Tudi udeležencem se je zdela odlična ideja, saj so se z veseljem pogreli na soncu in se nadihali svežega zraka.
Spodaj si lahko pogledate čudovit ambient parkca, naše izvajalke in udeležence ter ujete trenutke obrazne joge.

Glasbeno-likovna delavnica v DŠO Šiška

Jure Plavec​ in Maks Obelšer​ sta včeraj, 7. 6. 2019, izvedla glasbeno-likovno delavnico v DŠO Šiška.

Za začetek so se zabavali ob dopolnjevanju pregovorov o živalih, sledila pa je mini kamišibaj predstava o koroški pripovedki Hlaženi medved ob spremljavi kitare. Delavnico so nadaljevali z ustvarjanjem na temo hvaležnosti. Za konec pa so obujali spomine preko petja ljudskih pesmi iz mladosti.

Kreativna delavnica za obolele za Alzheimerjevo boleznijo v DŠO Šiška

Naš študent Likovne pedagogike, Jure Plavec, je 31. 5. 2019, izvedel kreativno delavnico v DŠO Šiška. Tema delavnice je bila slika Ivane Kobilice – Kofetarica. Pričeli so z diskusijo o sliki in debatirali o tem kdo je upodobljen, koliko oseb je na sliki, kaj počne, katere predmete opazijo, barve, oblike, kakšno je vzdušje, kako se gospa počuti, kaj pije … če bi opisali sliko z eno besedo, bi to bila?

Sledilo je ustvarjanje miselne pobarvanke z motivom skodelice. Skodelica je razdeljena na polja od 1 do 5. Oseba si je sama izbrala katere barve bo katera številka. Izdelki so z veliko natančnostjo poslikani do roba, kljub napredovani obliki bolezni. Delavnica je odlična tako za spodbujanje fine motorike kot za treniranje kognicije preko razvrščanja barv.

Spodaj si lahko ogledate kako je izgledala diskusija, proces nastajanja slik in končne izdelke.

Delavnica sedeče joge v DU Izola

V sredo, 29.5.2019, sta Klara Lelja in Satja Šušteršič izvedli delavnico sedeče joge v Domu Upokojencev Izola. Študentki Biopsihologije se najbolj osredotočata na dihalne vaje, pravilno izvedbo vaj in obrazno jogo, ki pripomore k boljši prekrvavitvi glave. Joga pa ima tudi mnogo pozitivnih učinkov na duševno zdravje.

Na mentalnem nivoju so ugotovili, da vadba pripomore k večji kapaciteti delovnega spomina in večji kognitivni fleksibilnosti. Prav tako se izboljša uravnavanje čustev, poveča se optimizem, zadovoljstvo in kvaliteta življenja.

Pripomore tudi k zmanjšanju tesnobnosti in depresije, saj se s prakticiranjem joge povišajo nivoji serotonina in dopamina v centralnem živčnem sistemu, kar pripomore pri zdravljenju depresije.

Študentki poročata, da udeleženci vadbo zapustijo bolj sproščeni, nasmejani in predvsem zadovoljni.

Delavnica sedeče joge v DU Izola

V ponedeljek, 27.5. 2019, sta študentki Biopsihologije Klara Lelja in Satja Šušteršič izvedli delavnico sedeče joge z varovanci Doma upokojencev Izola.

Delavnica se je pričela z uvodnim ogravanjem in globokim jogijskim dihanjem. Sledile so preproste in lahke vaje, ki imajo močan vpliv na povečanje pretoka krvi (ter posledično kisika) v možganih, kateri je zmanjšan pri obolelih za demenco. Za konec smo naredili še obrazno jogo in meditacijo preko vizualizacije.

Udeleženci so bili sproščeni in zainteresirani za vadbo. Najbolj všeč jim je obrazna joga kot lahko vidite na spodnjih slikah.

Kreativna delavnica v DŠO, Šiška

V petek, 24.5.2019, je Jure Plavec, študent Likovne pedagogike, izvedel ustvarjalno delavnico v DŠO, Šiška. Svojo delovnico je opisal tako:

“Delavnico smo začeli s pogovorom, kaj vse imamo radi, kaj vse nas dela nas in kaj smo bili po poklicu. Ta “brainstorming” smo s svinčniki tudi narisali (hrano, ki jo imamo radi, vreme, rastline, dom, živali, predmete, ki so nam ljubi…) na moosgumi in nato odtisnili ter napravili grafike.”

Za boljšo predstavo delavnice in čudovitih končnih izdelkov si poglejte spodnje slike.

Predavanje o Alzheimerjevi demenci v Kopru

V torek, 21. 5., je v prostorih UP FAMNITA potekalo predavanje na temo Alzheimerjevi demenci. Predavatelja prof. dr. Gorazd Drevenšek in študentka Ana Tivold sta nam predstavila nevrobiologijo nastanka in razvoja bolezni ter celovito preventivno obravnavo oseb s povišanim tveganjem za razvoj AD.

Hvala vsem, ki ste se udeležili predavanja!

Plesno – kognitivne delavnice v Domu upokojencev Ptuj – enota Koper

Dijana Džamastagić in Nives Žunec sta 9.5. prvič izvedli delavnico v domu upokojencev Ptuj – enota Koper. Nives je začela s kognitivno vajo, kjer so sodelujoči naštevali besede v povezavi s podano kategorijo. Pri tem so uporabili naslednje kategorije: hrana, poletje, živali. Temu je sledilo plesno ogrevanje, podajanje z baloni in raztezne vaje. Naučili so se tudi zaplesati Macareno, na koncu pa so zapeli še ljudske pesmi.

Vpliv joge, dihalnih vaj in meditacije

Joga ima mnogo koristnih učinkov na telo in človeško psiho, zato bi lahko delovala kot učinkovita intervencija ali dodatek k zdravljenju Alzheimerjeve demence (v nadaljevanju AD).

Joga in dihalne vaje vplivajo na vse nivoje človeškega organizma od DNK do sistemov organov v telesu. Na fiziološkem nivoju ima pozitivne učinke na kardiovaskularne in respiratorne funkcije. Joga stabilizira srčni utrip ter znižuje krvni pritisk pri zdravih in bolnih posameznikih, kar posledično zmanjšuje tveganje za razvoj AD[2]. Že v kar treh tednih se izboljša raven holesterola v krvi, kar pozitivno vpliva na diabetes tipa 2, kateri je dejavnik tveganja za razvoj AD[3]. Izboljša se tudi respiratorno funkcioniranje – dihanje se umiri, medtem ko se kapaciteta pljuč poveča[2].

Znižuje oksidativni stres, ki povečuje tveganje za razvoj AD[4], hkrati pa se poveča količina antioksidantih encimov, ki nas ščitijo pred hitrim staranjem in mnogimi obolenji, med drugimi tudi AD[5]. Tako se izboljšajo funkcije imunskega sistema pri zdravih in bolnih posameznikih, saj se podaljša življenjska doba naših imunskih celic[6].

Na mentalnem nivoju so ugotovili, da že 8 tednov izvajanja joge pripomore k večji kapaciteti delovnega spomina in večji kognitivni fleksibilnosti[1]. Prav tako se izboljša uravnavanje čustev, poveča se optimizem, zadovoljstvo in kvaliteta življenja[7,8]. Pripomore tudi k zmanjšanju tesnobnosti in depresije, saj se s prakticiranjem joga povišajo nivoji serotonina in dopamina v centralnem živčnem sistemu, kar pripomore pri zdravljenju depresije[9]. Izboljša se tudi kvaliteta spanca, saj ljudje, ki prakticirajo jogo, preživijo 3× več časa v globokem stanju spanja[10].

Dihanje je edina avtonomna funkcija, ki jo lahko nadzorujemo in vpliva na vse ostale. Pranayama so jogijske dihalne vaje, ki so povezane z izboljšanjem dihalnih funkcij. Prav tako imajo pozitivne efekte na kardiovaskularne funkcije, saj znižajo srčni utrip in krvni pritisk ter tako zmanjšujejo tveganje za nastanek AD[11].

Dihalne vaje povečajo sposobnost osredotočanja in pomnjenja, največji učinek pa imajo na delovni in avtobiografski spomin[12].

Stres je direktno povezan z nivojem kortizola v telesu, ki toksično deluje na hipokampus (možganski center za procesiranje spomina) in tako pospeši napredovanje AD. Čeprav je malo raziskav na področju AD, joge in dihalnih vaj, so ugotovili, da redno izvajanje dihalnih vaj niža ravni stresa v telesu. Dihalne vaje povečajo tvorbo antioksidantih encimov, ki se bojujejo proti oksidativnem stresu[11].

Meditacija, ki vključuje pravilno dihanje, pozitivno vpliva na hipokampus, možganski center procesiranja spomina, ki je okvarjen pri AD. Ljudje, ki že dolgo prakticirajo meditacijo in pravilno dihanje, imajo več hipokampalne in parahipokampalne sivine, večji hipokampalen volumen in več integracijskih vlaken v belini, ki se povezuje s hipokampusom[12].

REFERENCE

[1]Gothe, N. P, Kramer, A. F. in McAuley, E. (2014). The Effects of an 8-Week Hatha Yoga Intervention on Executive Function in Older Adults. The journals of Gerotology: Series A Biological Sciences and Medical Sciences, 69(9)

[2]Somwanshi S. D., H.S.M., Adgaonkar B. D. in Kolpe D. V. (2018). Effect of Sudarshan Kriya Yoga on Cardiorespiratory Parameters. International Journal of Recent Trends in Science And Technology, 8(1)

[3]Agte, V.V.T. in Kirtan, T. (2004). Sudarshan Kriya Yoga for Treating Type 2 Diabetes: A Preliminary Study. Alternative and Complementary Therapies, 10(4)

[4]Mooventhan, A. In Nivethitha, L. (2017). Evidence based effects of yoga practice on various health related problems of elderly people: A review. Journal of bodywork and movements therapies, 12(4)

[5]Agte, V.V. in S.A. Chiplonkar. (2008). Sudarshan kriya yoga for Improving Antioxidant status and Reducing Anxiety in Adults. Alternative and Complementary Therapies, 14(2)

[6]Subramanian, S., Elango, T., Malligarjunan, H., Kochupillai, V. In Dayalan,  H. (2012). Role of Sudarshan Kriya and pranayama on lipid profile and blood cell parameters during exam stress: A randomized controlled trial. International journal of yoga, 5(1)

[7]Gootjes, L., Franken, I. H. in Van Strien, J. W. (2011). Cognitive Emotion Regulation in Yogic Meditative Practitioners. Journal of Psychophysiology, 25(2)

[8]Jyotsna, V.P., Joshi, A., Ambekar, S., Kumar, N., Dhawan, A. In Sreenivas, V. (2012). Comprehensive yogic breathing program improves quality of life in patients with diabetes. Indian journal of endocrinology and metabolism, 16(3)

[9]Katzman, M.A., Vermani, M., Gerbarg, P. L., Brown, R. P., Iorio, C., Davis, M., Cameron C. In Tsirgielis, D. (2012). A multicomponent yoga-based, breath intervention program as an adjunctive treatment in patients suffering from Generalized Anxiety Disorder with or without comorbidities. International journal of yoga, 5(1)

[10]Sulekha, S., Thennarasu, K., Vedamurthachar, A., Raju, T. R. In Kutty, B. M. (2006). Evaluation of sleep architecture in practitioners of Sudarshan Kriya yoga and Vipassana meditation. Sleep and Biological Rhythms, 4(3)

[11]Mishra, S. K., Singh, P., Bunch, S. J. In Zhang, R. (2012). The terapeutic value of yoga in neurological disorders. Annals of Indian Academy of Neurology, 15(4)

[12]Luders, E., Kurth, F., Toga, A. W., Narr, K. L. In Gaser, C. (2013). Meditation effects within the hippocampal complex revealed by voxel-based morphometry and cytoarchitectonic probabilistic mapping. Frontiers in Psychology, 6(186)

9.4.2019 – Plesne delavnice in kognitivne vaje v Obalnem domu za upokojence, Koper

V Obalnem domu za upokojence sta Dijana Džamastagić in Nives Žunec skupaj izvedli enourno delavnico, kjer sta kombinirali plesno delavnico ter kognitivne vaje. Najprej so se udeleženci predstavili, in sicer tako, da so povedali svoje ime, pridevnik, ki velja za njih in se začne na isto črko kot njihovo ime ter z enim plesnim gibom, katerega ponovi cela skupina. Nadaljevali so s plesno delavnico, kjer so izvedle ogrevanje in raztezne vaje ter se naučili plesno koreografijo (macarena). Za konec so tudi meditirale. Zatem je še sledila kognitivna vaja. Izvedli so besedno igro, imenovano kategorija. Nives je podala nadpomenko, na primer hrana, nato pa morajo sodelujoči povedati podpomenke hrane, s tem da se mora začeti naslednja beseda na isto črko, kot se je končala zadnja beseda. Primer: jagoda-ananas-sliva-avokado-olje.