Vpliv joge, dihalnih vaj in meditacije

Joga ima mnogo koristnih učinkov na telo in človeško psiho, zato bi lahko delovala kot učinkovita intervencija ali dodatek k zdravljenju Alzheimerjeve demence (v nadaljevanju AD).

Joga in dihalne vaje vplivajo na vse nivoje človeškega organizma od DNK do sistemov organov v telesu. Na fiziološkem nivoju ima pozitivne učinke na kardiovaskularne in respiratorne funkcije. Joga stabilizira srčni utrip ter znižuje krvni pritisk pri zdravih in bolnih posameznikih, kar posledično zmanjšuje tveganje za razvoj AD[2]. Že v kar treh tednih se izboljša raven holesterola v krvi, kar pozitivno vpliva na diabetes tipa 2, kateri je dejavnik tveganja za razvoj AD[3]. Izboljša se tudi respiratorno funkcioniranje – dihanje se umiri, medtem ko se kapaciteta pljuč poveča[2].

Znižuje oksidativni stres, ki povečuje tveganje za razvoj AD[4], hkrati pa se poveča količina antioksidantih encimov, ki nas ščitijo pred hitrim staranjem in mnogimi obolenji, med drugimi tudi AD[5]. Tako se izboljšajo funkcije imunskega sistema pri zdravih in bolnih posameznikih, saj se podaljša življenjska doba naših imunskih celic[6].

Na mentalnem nivoju so ugotovili, da že 8 tednov izvajanja joge pripomore k večji kapaciteti delovnega spomina in večji kognitivni fleksibilnosti[1]. Prav tako se izboljša uravnavanje čustev, poveča se optimizem, zadovoljstvo in kvaliteta življenja[7,8]. Pripomore tudi k zmanjšanju tesnobnosti in depresije, saj se s prakticiranjem joga povišajo nivoji serotonina in dopamina v centralnem živčnem sistemu, kar pripomore pri zdravljenju depresije[9]. Izboljša se tudi kvaliteta spanca, saj ljudje, ki prakticirajo jogo, preživijo 3× več časa v globokem stanju spanja[10].

Dihanje je edina avtonomna funkcija, ki jo lahko nadzorujemo in vpliva na vse ostale. Pranayama so jogijske dihalne vaje, ki so povezane z izboljšanjem dihalnih funkcij. Prav tako imajo pozitivne efekte na kardiovaskularne funkcije, saj znižajo srčni utrip in krvni pritisk ter tako zmanjšujejo tveganje za nastanek AD[11].

Dihalne vaje povečajo sposobnost osredotočanja in pomnjenja, največji učinek pa imajo na delovni in avtobiografski spomin[12].

Stres je direktno povezan z nivojem kortizola v telesu, ki toksično deluje na hipokampus (možganski center za procesiranje spomina) in tako pospeši napredovanje AD. Čeprav je malo raziskav na področju AD, joge in dihalnih vaj, so ugotovili, da redno izvajanje dihalnih vaj niža ravni stresa v telesu. Dihalne vaje povečajo tvorbo antioksidantih encimov, ki se bojujejo proti oksidativnem stresu[11].

Meditacija, ki vključuje pravilno dihanje, pozitivno vpliva na hipokampus, možganski center procesiranja spomina, ki je okvarjen pri AD. Ljudje, ki že dolgo prakticirajo meditacijo in pravilno dihanje, imajo več hipokampalne in parahipokampalne sivine, večji hipokampalen volumen in več integracijskih vlaken v belini, ki se povezuje s hipokampusom[12].

REFERENCE

[1]Gothe, N. P, Kramer, A. F. in McAuley, E. (2014). The Effects of an 8-Week Hatha Yoga Intervention on Executive Function in Older Adults. The journals of Gerotology: Series A Biological Sciences and Medical Sciences, 69(9)

[2]Somwanshi S. D., H.S.M., Adgaonkar B. D. in Kolpe D. V. (2018). Effect of Sudarshan Kriya Yoga on Cardiorespiratory Parameters. International Journal of Recent Trends in Science And Technology, 8(1)

[3]Agte, V.V.T. in Kirtan, T. (2004). Sudarshan Kriya Yoga for Treating Type 2 Diabetes: A Preliminary Study. Alternative and Complementary Therapies, 10(4)

[4]Mooventhan, A. In Nivethitha, L. (2017). Evidence based effects of yoga practice on various health related problems of elderly people: A review. Journal of bodywork and movements therapies, 12(4)

[5]Agte, V.V. in S.A. Chiplonkar. (2008). Sudarshan kriya yoga for Improving Antioxidant status and Reducing Anxiety in Adults. Alternative and Complementary Therapies, 14(2)

[6]Subramanian, S., Elango, T., Malligarjunan, H., Kochupillai, V. In Dayalan,  H. (2012). Role of Sudarshan Kriya and pranayama on lipid profile and blood cell parameters during exam stress: A randomized controlled trial. International journal of yoga, 5(1)

[7]Gootjes, L., Franken, I. H. in Van Strien, J. W. (2011). Cognitive Emotion Regulation in Yogic Meditative Practitioners. Journal of Psychophysiology, 25(2)

[8]Jyotsna, V.P., Joshi, A., Ambekar, S., Kumar, N., Dhawan, A. In Sreenivas, V. (2012). Comprehensive yogic breathing program improves quality of life in patients with diabetes. Indian journal of endocrinology and metabolism, 16(3)

[9]Katzman, M.A., Vermani, M., Gerbarg, P. L., Brown, R. P., Iorio, C., Davis, M., Cameron C. In Tsirgielis, D. (2012). A multicomponent yoga-based, breath intervention program as an adjunctive treatment in patients suffering from Generalized Anxiety Disorder with or without comorbidities. International journal of yoga, 5(1)

[10]Sulekha, S., Thennarasu, K., Vedamurthachar, A., Raju, T. R. In Kutty, B. M. (2006). Evaluation of sleep architecture in practitioners of Sudarshan Kriya yoga and Vipassana meditation. Sleep and Biological Rhythms, 4(3)

[11]Mishra, S. K., Singh, P., Bunch, S. J. In Zhang, R. (2012). The terapeutic value of yoga in neurological disorders. Annals of Indian Academy of Neurology, 15(4)

[12]Luders, E., Kurth, F., Toga, A. W., Narr, K. L. In Gaser, C. (2013). Meditation effects within the hippocampal complex revealed by voxel-based morphometry and cytoarchitectonic probabilistic mapping. Frontiers in Psychology, 6(186)